|
771
|
1 Copyright (c) 1985,96,97 Free Software Foundation, Inc; See end for conditions.
|
|
|
2 Emacs. Prvo berilo.
|
|
|
3
|
|
|
4 Ukazi v Emacsu v splošnem vključujejo tipki CONTROL (včasih označeni
|
|
|
5 CTRL ali CTL) in META (včasih označena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
|
|
|
6 vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okrajšavi:
|
|
|
7
|
|
|
8 C-<chr> pomeni, da moramo držati pritisnjeno tipko CONTROL, ko
|
|
|
9 vtipkamo znak <chr>. Oznaka C-f tako pomeni: držimo
|
|
|
10 pritisnjeno tipko CONTROL in pritisnemo tipko f.
|
|
|
11 M-<chr> pomeni, da moramo držati pritisnjeno tipko META, EDIT ali ALT,
|
|
|
12 ko vtipkamo znak <chr>. Če na tipkovnici ni tipk META, EDIT
|
|
|
13 ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem
|
|
|
14 pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo označevali z <ESC>.
|
|
|
15
|
|
|
16 Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka).
|
|
|
17 V učbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Označujeta jih
|
|
|
18 znaka ,>>` ob levem robu. Primer:
|
|
|
19 <<help-with-tutorial napolni preostanek s praznimi vrsticami>>
|
|
|
20 >> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prikaži naslednji zaslon),
|
|
|
21 da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite
|
|
|
22 hkrati kontrolno tipko in V). Od zdaj naprej boste morali to
|
|
|
23 napraviti sami vsakič, ko pridete do konca zaslona.
|
|
|
24
|
|
|
25 Ste opazili, da sta se dve vrstici s prejšnjega zaslona ponovili? Ta
|
|
|
26 kontinuiteta olajša branje pri skakanju s strani na stran.
|
|
|
27
|
|
|
28 Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po
|
|
|
29 datoteki. Zdaj že veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z
|
|
|
30 ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v
|
|
|
31 (pritisnite tipko META in jo držite ter pritisnite tipko v, ali pa
|
|
|
32 pritisnite in spustite <ESC> ter zatem pritisnite tipko v, če tipke
|
|
|
33 META, EDIT ali ALT na vaši tipkovnici ni).
|
|
|
34
|
|
|
35 >> Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta.
|
|
|
36
|
|
|
37
|
|
|
38 * POVZETEK
|
|
|
39 ----------
|
|
|
40
|
|
|
41 Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi:
|
|
|
42
|
|
|
43 C-v Premik se za cel zaslon naprej
|
|
|
44 M-v Premik se za cel zaslon nazaj
|
|
|
45 C-l Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali
|
|
|
46 centriran okoli besedila, kjer se nahaja kazalček (znak v
|
|
|
47 C-l je črka L, ne števka 1)
|
|
|
48
|
|
|
49 >> Poiščite kazalček na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega.
|
|
|
50 Vtipkajte C-l.
|
|
|
51 Ponovno poiščite kazalček. Besedilo okoli njega je ostalo isto.
|
|
|
52
|
|
|
53
|
|
|
54 * PREMIKANJE KAZALČKA
|
|
|
55 ---------------------
|
|
|
56
|
|
|
57 Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa
|
|
|
58 pridemo do izbranega mesta na zaslonu?
|
|
|
59
|
|
|
60 Načinov je več. Najosnovnejši je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in
|
|
|
61 C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalček v prejšnjo vrstico, znak nazaj,
|
|
|
62 znak naprej, in v naslednjo vrstico. Grafično prikazano:
|
|
|
63
|
|
|
64 prejšnja vrstica, C-p
|
|
|
65 :
|
|
|
66 :
|
|
|
67 nazaj, C-b .... trenutni položaj kazalčka .... naprej, C-f
|
|
|
68 :
|
|
|
69 :
|
|
|
70 naslednja vrstica, C-n
|
|
|
71
|
|
|
72 >> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazalček v sredinsko vrstico
|
|
|
73 na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na
|
|
|
74 sredino zaslona.
|
|
|
75
|
|
|
76 V angleščini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous` (prejšnji),
|
|
|
77 N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F kot ,forward`
|
|
|
78 (naprej). To so osnovni ukazi za premikanje kazalčka in uporabljali jih
|
|
|
79 boste VES ČAS. Čim prej se jih naučite, tem bolje.
|
|
|
80
|
|
|
81 >> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalček do te vrstice.
|
|
|
82
|
|
|
83 >> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat
|
|
|
84 pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazalčkom na sredini
|
|
|
85 vrstice.
|
|
|
86
|
|
|
87 Vsaka vrstice v besedilu je zaključena z znakom za novo vrstico
|
|
|
88 (angl. Newline). Ta ločuje vrstico v besedilu od naslednje. Tudi
|
|
|
89 zadnja vrstica v datoteki mora biti zaljučena z znakom za novo vrstico
|
|
|
90 (čeprav tega Emacs ne zahteva).
|
|
|
91
|
|
|
92 >> Poskusite ukaz C-b, ko je kazalček na začetku vrstice. Kazalček se
|
|
|
93 mora premakniti na konec prejšnje vrstice. To je zato, ker se je
|
|
|
94 ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice.
|
|
|
95
|
|
|
96 Ukaz C-f premika kazalček prek znaka za novo vrstico enako kot C-b.
|
|
|
97
|
|
|
98 >> Poskusite še nekajkrat pritisniti C-b, da dobite občutek za
|
|
|
99 premikanje kazalčka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca
|
|
|
100 vrstice. Še enkrat pritisnite C-f, da skočite v naslednjo vrstico.
|
|
|
101
|
|
|
102 Ko s kazalčkom dosežete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo
|
|
|
103 toliko premakne, da kazalček ostane na zaslonu. V angleščini se temu
|
|
|
104 pravi ,,scrolling``. To omogoča, da lahko premaknemo kazalček na
|
|
|
105 katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu.
|
|
|
106
|
|
|
107 >> Poskusite kazalček pripeljati s C-n čisto do dna zaslona in si oglejte,
|
|
|
108 kaj se zgodi.
|
|
|
109
|
|
|
110 Če se vam zdi premikanje po en znak prepočasno, se lahko premikate za
|
|
|
111 celo besedo. M-f (Meta-f) premakne kazalček za eno besedo naprej, M-b
|
|
|
112 pa za besedo nazaj.
|
|
|
113
|
|
|
114 >> Poskusite nekajkrat M-f in M-b.
|
|
|
115
|
|
|
116 Če je kazalček sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. Če je v
|
|
|
117 belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b
|
|
|
118 deluje podobno, a v nasprotni smeri.
|
|
|
119
|
|
|
120 >> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa še nekaj C-f in
|
|
|
121 C-b. Opazujte učinke M-f in M-b, ko je kazalček sredi besede ali
|
|
|
122 med besedami.
|
|
|
123
|
|
|
124 Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na
|
|
|
125 drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nanašajo na operacije nad
|
|
|
126 enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control
|
|
|
127 nanašajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice
|
|
|
128 ipd.).
|
|
|
129
|
|
|
130 Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e
|
|
|
131 premakneta kazalček na začetek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na
|
|
|
132 začetek oz. konec stavka.
|
|
|
133
|
|
|
134 >> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e.
|
|
|
135 Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e.
|
|
|
136
|
|
|
137 Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo nič, ponovljeni M-a pa se
|
|
|
138 premikajo naprej? Čeprav se ne obnašata enako, pa je vendar obnašanje
|
|
|
139 enega in drugega po svoje naravno.
|
|
|
140
|
|
|
141 Položaju kazalčka na zaslonu pravimo tudi ,,point``, točka.
|
|
|
142 Parafrazirano: kazalček kaže na zaslonu, kje je točka v besedilu.
|
|
|
143
|
|
|
144 Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazalčka, vključno s premiki
|
|
|
145 po besedo in stavek:
|
|
|
146
|
|
|
147 C-f Premik za znak naprej
|
|
|
148 C-b Premik za znak nazaj
|
|
|
149
|
|
|
150 M-f Premik za besedo naprej
|
|
|
151 M-b Premik za besedo nazaj
|
|
|
152
|
|
|
153 C-n Premik v naslednjo vrstico
|
|
|
154 C-p Premik v prejšnjo vrstico
|
|
|
155
|
|
|
156 C-a Premik na začetek vrstice
|
|
|
157 C-e Premik na konec vrstice
|
|
|
158
|
|
|
159 M-a Premik na začetek stavka
|
|
|
160 M-e Premik na konec stavka
|
|
|
161
|
|
|
162 >> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov.
|
|
|
163 To so najpogosteje uporabljani ukazi.
|
|
|
164
|
|
|
165 Še dva pomembna ukaza za premikanje kazalčka sta M-< (Meta-manjši od),
|
|
|
166 ki ga premakne na začetek datoteke, in M-> (Meta-večji od), ki ga
|
|
|
167 premakne na konec datoteke.
|
|
|
168
|
|
|
169 Na ameriških tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate
|
|
|
170 pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako -
|
|
|
171 prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug
|
|
|
172 ukaz, Meta-vejica. Na naših tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko,
|
|
|
173 in za ukaz M-> morate pritisniti še tipko Shift.
|
|
|
174
|
|
|
175 >> Poskusite zdaj M-<, skok na začetek tega učbenika.
|
|
|
176 Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v.
|
|
|
177
|
|
|
178 >> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega učbenika.
|
|
|
179 Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v.
|
|
|
180
|
|
|
181 Če ima vaša tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazalček po
|
|
|
182 zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporočamo, da se privadite ukazov C-b,
|
|
|
183 C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prvič, delujejo na čisto vseh
|
|
|
184 terminalih. Drugič, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je
|
|
|
185 tipkanje ukazov s Control hitrejše od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker
|
|
|
186 ni treba ves čas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in
|
|
|
187 nazaj. In tretjič, ko se enkrat navadite teh ukazov s Control, se boste
|
|
|
188 enostavneje naučili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalčka.
|
|
|
189
|
|
|
190 Večini ukazov v Emacsu lahko podamo številčni argument; največkrat ta
|
|
|
191 pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Večkratno ponovitev
|
|
|
192 ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem število,
|
|
|
193 kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje željeni ukaz. Če ima vaša
|
|
|
194 tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in
|
|
|
195 namesto tega vtipkate število ponovitev, medtem ko držite pritisnjeno
|
|
|
196 tipko META. Druga metoda je sicer krajša, priporočamo pa prvo, ker
|
|
|
197 deluje na vseh terminalih. Takšen številčni argument je ,,prefiksni``
|
|
|
198 argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nanaša.
|
|
|
199
|
|
|
200 Primer: C-u 8 C-f premakne kazalček za osem znakov naprej.
|
|
|
201
|
|
|
202 >> Poskusite s primernim argumentom za število ponovitev ukaza
|
|
|
203 C-n ali C-p priti čim bliže tej vrstici v enem samem skoku.
|
|
|
204
|
|
|
205 Večina ukazov, ne pa vsi, uporablja številčni argument kot število
|
|
|
206 ponovitev ukaza. Nekateri ukazi (nobeden od tistih, ki smo si jih
|
|
|
207 ogledali do zdaj) ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim
|
|
|
208 argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot običajno.
|
|
|
209
|
|
|
210 Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugačni. Če jima podamo argument,
|
|
|
211 premakneta zaslon za navedeno število vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u
|
|
|
212 4 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 4 vrstice.
|
|
|
213
|
|
|
214 >> Poskusite zdaj C-u 8 C-v
|
|
|
215
|
|
|
216 To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Če bi ga radi
|
|
|
217 premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom.
|
|
|
218
|
|
|
219 Če uporabljate X Windows, imate verjetno ob levem robu Emacsovega
|
|
|
220 okna navpično pravokotno ploskev, imenovano drsnik. Pogled na
|
|
|
221 besedilo lahko premikate tudi tako, da z miško kliknete na drsnik.
|
|
|
222
|
|
|
223 >> Postavite kazalec na vrh označenega območja na drsniku in pritisnite
|
|
|
224 srednji gumb na miški. To bi moralo premakniti besedilo na mesto,
|
|
|
225 določeno s tem, kako visoko ali nizko na drsnik ste kliknili.
|
|
|
226
|
|
|
227 >> Medtem ko držite srednji gumb pritisnjen, premikajte miško gor in
|
|
|
228 dol. Vidite, kako se premika besedilo v Emacsovem oknu, ko
|
|
|
229 premikate miško?
|
|
|
230
|
|
|
231
|
|
|
232 * ČE SE EMACS OBESI
|
|
|
233 -------------------
|
|
|
234
|
|
|
235 Če se Emacs preneha odzivati na vaše ukaze, ga lahko varno prekinete z
|
|
|
236 ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo
|
|
|
237 predolgo, da bi se izvedli.
|
|
|
238
|
|
|
239 Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da prekličete številčni
|
|
|
240 argument, ali pa začetek ukaza, ki ga ne želite izvesti.
|
|
|
241
|
|
|
242 >> Vtipkajte C-u 100, s čimer ste izbrali številčni argument 100,
|
|
|
243 zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazalček se je
|
|
|
244 premaknil le za en znak, ker ste številčni argument vmes preklicali
|
|
|
245 s C-g.
|
|
|
246
|
|
|
247 Tudi če ste po nesreči vtipkali <ESC>, se ga lahko znebite s C-g.
|
|
|
248
|
|
|
249
|
|
|
250 * ONEMOGOČENI UKAZI
|
|
|
251 -------------------
|
|
|
252
|
|
|
253 Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma ,,onemogočenih``, da bi jih
|
|
|
254 začetniki ne izvedli po nesreči.
|
|
|
255
|
|
|
256 Če vtipkate tak onemogočen ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z
|
|
|
257 obvestilom, kateri ukaz ste skušali izvesti, in vas vprašalo, če ga
|
|
|
258 res želite izvesti.
|
|
|
259
|
|
|
260 Če v resnici želite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor
|
|
|
261 na vprašanje. Normalno verjetno ukaza ne želite izvesti, zato na
|
|
|
262 vprašanje odgovorite z ,n`.
|
|
|
263
|
|
|
264 >> Vtipkajte <ESC> : (ki je onemogočen ukaz), zatem odgovorite n.
|
|
|
265
|
|
|
266
|
|
|
267 * OKNA
|
|
|
268 ------
|
|
|
269
|
|
|
270 Emacs lahko prikaže več oken in v vsakem svoje besedilo. Kasneje bomo
|
|
|
271 razložili, kako uporabljamo več oken hkrati. Zaenkrat bomo povedali
|
|
|
272 le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre vgrajena pomoč ali
|
|
|
273 pa izpis kakšnega drugega programa. Preprosto je:
|
|
|
274
|
|
|
275 C-x 1 Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala).
|
|
|
276
|
|
|
277 To je Ctrl-x, ki mu sledi števka 1. Ukaz C-x 1 raztegne čez cel
|
|
|
278 zaslon okno, v katerem se nahaja kazalček, ostala pa zapre.
|
|
|
279
|
|
|
280 >> Premaknite kazalček do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l
|
|
|
281 >> Vtipkajte Ctrl-h k Ctrl-f.
|
|
|
282 Vidite, kako se je to okno skrčilo in odstopilo prostor oknu,
|
|
|
283 ki pojasnjuje ukaz Ctrl-f?
|
|
|
284
|
|
|
285 >> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo.
|
|
|
286
|
|
|
287 Za razliko od ukazov, ki smo se jih naučili do zdaj, je ta ukaz
|
|
|
288 sestavljen iz dveh znakov. Začne se z znakom Control-x. Cela vrsta
|
|
|
289 ukazov se začne enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami,
|
|
|
290 delovnimi področji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se
|
|
|
291 začnejo s Control-x, ki mu sledi še en, dva ali trije znaki.
|
|
|
292
|
|
|
293
|
|
|
294 * VRIVANJE IN BRISANJE
|
|
|
295 ----------------------
|
|
|
296
|
|
|
297 Če želite v obstoječe besedilo vriniti novo, preprosto premaknite
|
|
|
298 kazalček na željeno mesto in začnite tipkati. Znake, ki jih lahko
|
|
|
299 vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in
|
|
|
300 jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za
|
|
|
301 skok v novo vrstico.
|
|
|
302
|
|
|
303 Zadnji vtipkani znak lahko izbrišete s pritiskom na tipko <Delete>. Na
|
|
|
304 nekaterih tipkovnicah je označena z <Del>. Ponekod (ne pa povsod!)
|
|
|
305 služi za brisanje tipka <Backspace>.
|
|
|
306
|
|
|
307 Splošno <Delete> pobriše znak neposredno pred trenutnim položajem
|
|
|
308 kazalčka.
|
|
|
309
|
|
|
310 >> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delete> pobrišite.
|
|
|
311 Nič naj vas ne skrbi, če se je ta vrstica spremenila. Izvirnika
|
|
|
312 tega učbenika ne boste pokvarili -- tole je samo vaša osebna kopija.
|
|
|
313
|
|
|
314 Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji
|
|
|
315 vrstici na zaslonu. Obrnjena poševnica (znak ,\`) ob desnem robu
|
|
|
316 označuje vrstico, ki se nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici.
|
|
|
317
|
|
|
318 >> Zdaj začnite tipkati besedilo, dokler ne dosežete desnega roba, in
|
|
|
319 še naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.
|
|
|
320
|
|
|
321 >> S tipko <Delete> pobrišite toliko znakov, da vrstica ne sega
|
|
|
322 več čez širino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji
|
|
|
323 vrstici je izginil.
|
|
|
324
|
|
|
325 Znak za novo vrstico lahko pobrišemo enako kot vsak drug znak. S tem,
|
|
|
326 ko pobrišemo znak za novo vrstico, združimo vrstici v eno samo. Če bo
|
|
|
327 nova vrstica predolga, da bi cela prišla na zaslon, bo razdeljena v
|
|
|
328 več zaslonskih vrstic.
|
|
|
329
|
|
|
330 >> Premaknite kazalček na začetek vrstice in pritisnite <Delete>. To
|
|
|
331 združi vrstico s prejšnjo.
|
|
|
332
|
|
|
333 >> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo
|
|
|
334 vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali.
|
|
|
335
|
|
|
336 Spomnimo se, da lahko za večino ukazov v Emacsu določimo, naj se
|
|
|
337 izvedejo večkrat zaporedoma; to vključuje tudi vnos teksta. Ponovitev
|
|
|
338 običajnega znaka ga večkrat vrine v besedilo.
|
|
|
339
|
|
|
340 >> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 *
|
|
|
341
|
|
|
342 Zdaj ste se naučili najpreprostejši način, da v Emacsu nekaj natipkate
|
|
|
343 in popravite. Brišete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek
|
|
|
344 ukazov za brisanje:
|
|
|
345
|
|
|
346 <Delete> pobriše znak tik pred kazalčkom (levo od
|
|
|
347 oznake za kazalček)
|
|
|
348 C-d pobriše znak tik za kazalčkom (,pod` oznako
|
|
|
349 za kazalček)
|
|
|
350
|
|
|
351 M-<Delete> pobriše besedo tik pred kazalčkom
|
|
|
352 M-d pobriše besedo tik za kazalčkom
|
|
|
353
|
|
|
354 C-k zavrže besedilo desno od kazalčka do konca vrstice
|
|
|
355 M-k zavrže besedilo od položaja kazalčka do konca stavka
|
|
|
356
|
|
|
357 Črka ,d` je iz angleške besede ,delete` (pobrisati), črka ,k` pa iz
|
|
|
358 besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delete> in C-d na eni, ter
|
|
|
359 M-<Delete> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo začela
|
|
|
360 C-f in M-f (<Delete> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne
|
|
|
361 moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na
|
|
|
362 vrstice, drugi na stavke.
|
|
|
363
|
|
|
364 Kadarkoli pobrišete kaj več kot en sam znak naenkrat, si Emacs za vsak
|
|
|
365 primer zapomni, kaj ste zavrgli, in lahko zavrženo vrnete (angl.
|
|
|
366 ,,yank`` -- potegniti). Besedilo, ki smo ga zavrgli, lahko vrinemo
|
|
|
367 nazaj na isto mesto ali kam drugam. Lahko ga vrinemo tudi večkrat, in
|
|
|
368 tako napravimo več kopij. Ukaz za vračanje zavrženega besedila je C-y.
|
|
|
369
|
|
|
370 Razlika med tem, če zavržete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``,
|
|
|
371 pobiti) ali pa če pobrišete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko
|
|
|
372 prvega vrnete nazaj z ukazom C-y, drugega pa ne. Na splošno ukazi, ki
|
|
|
373 lahko povzročijo veliko škode (pobrišejo veliko besedila), shranijo
|
|
|
374 pobrisano besedilo; tisti, ki pobrišejo samo posamezni znak, ali samo
|
|
|
375 prazne vrstice in presledke, pa ne.
|
|
|
376
|
|
|
377 >> Postavite kazalček na začetek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da
|
|
|
378 pobrišete vsebino vrstice.
|
|
|
379 >> Še enkrat pritisnite C-k. To pobriše še znak za novo vrstico.
|
|
|
380
|
|
|
381 Ste opazili, da prvi C-k pobriše vsebino vrstice, naslednji C-k pa še
|
|
|
382 vrstici samo, s čimer se vse besedilo pod bivšo vrstico premakne za
|
|
|
383 eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava številčni argument malo
|
|
|
384 drugače: pobriše toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj
|
|
|
385 ponovitev. C-u 2 C-k pobriše dve polni vrstici besedila, kar je nekaj
|
|
|
386 drugega, kot če dvakrat vtipkate C-k.
|
|
|
387
|
|
|
388 Besedilo, ki ste ga prej pobrisali, je shranjeno, in ga lahko povrnete
|
|
|
389 tja, kjer je trenutno kazalček, z ukazom C-y.
|
|
|
390
|
|
|
391 >> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo.
|
|
|
392
|
|
|
393 Ukaz C-y si predstavljajte, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam je
|
|
|
394 nekdo odnesel. Če ste uporabili več zaporednih ukazov C-k, je vse
|
|
|
395 pobrisano besedilo shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako
|
|
|
396 pobrisane vrstice.
|
|
|
397
|
|
|
398 >> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k.
|
|
|
399
|
|
|
400 Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo:
|
|
|
401
|
|
|
402 >> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazalček za nekaj vrstic navzdol
|
|
|
403 in še enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele
|
|
|
404 besedila?
|
|
|
405
|
|
|
406 Kaj pa, če ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar
|
|
|
407 ste za iskanim odlomkom pobrisali še nekaj? C-y vrne samo nazadnje
|
|
|
408 pobrisan odlomek. Vendar tudi prejšnje besedilo ni izgubljeno. Do
|
|
|
409 njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano
|
|
|
410 besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim
|
|
|
411 besedilom. Vsak naslednji M-y prikaže še eno prej. Ko ste končno
|
|
|
412 prišli do iskanega besedila, ni treba napraviti nič posebnega, da bi
|
|
|
413 ga obdržali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo
|
|
|
414 ostalo, kamor ste ga odložili.
|
|
|
415
|
|
|
416 Če pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na začete, torej
|
|
|
417 spet na zadnje pobrisano besedilo.
|
|
|
418
|
|
|
419 >> Pobrišite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobrišite še
|
|
|
420 eno vrstico.
|
|
|
421 Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico.
|
|
|
422 Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico.
|
|
|
423 Ponovite ukaz M-y še nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na
|
|
|
424 zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prikaže ponovno nazadnje
|
|
|
425 pobrisana vrstica, in še naprej. Če želite, lahko tudi ukazu
|
|
|
426 M-y podate pozitivno ali negativno število ponovitev.
|
|
|
427
|
|
|
428
|
|
|
429 * PREKLIC UKAZA (UNDO)
|
|
|
430 ----------------------
|
|
|
431
|
|
|
432 Če ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko
|
|
|
433 besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-x u. Normalno vrne
|
|
|
434 C-x u zadnjo spremembo besedila; če ukaz ponovimo, prekličemo še
|
|
|
435 predzadnjo spremembo, in vsaka nadaljnja ponovitev seže še eno
|
|
|
436 spremembo globlje v zgodovino.
|
|
|
437
|
|
|
438 Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino naših ukazov, z dvema
|
|
|
439 izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu
|
|
|
440 (npr. premik kazalčka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih
|
|
|
441 znakov shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-x u, ki
|
|
|
442 bi jih morali vtipkati.
|
|
|
443
|
|
|
444 >> Pobrišite to vrstico z ukazom C-k, potem jo prikličite nazaj s C-x u.
|
|
|
445
|
|
|
446 C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje enako kot
|
|
|
447 s C-x u, ga je pa lažje odtipkati, če morate ukaz ponoviti večkrat
|
|
|
448 zaporedoma. Težava z ukazom C-_ je, da na nekaterih tipkovnicah ni
|
|
|
449 povsem očitno, kako ga vtipkati, zato je podvojen še kot C-x u. Na
|
|
|
450 nekaterih terminalih moramo na primer vtipkati /, medtem ko držimo
|
|
|
451 pritisnjeno tipko CONTROL.
|
|
|
452
|
|
|
453 Če podamo ukazu C-_ ali C-x u numerični argument, je to enako, kot če
|
|
|
454 bi ukaz ročno ponovili tolikokrat, kot pravi argument.
|
|
|
455
|
|
|
456
|
|
|
457 * DATOTEKE
|
|
|
458 ----------
|
|
|
459
|
|
|
460 Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v
|
|
|
461 datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip,
|
|
|
462 ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da
|
|
|
463 na disku ,,poiščemo`` (angl. find) datoteko, preden začnemo tipkati
|
|
|
464 (pravimo tudi, da ,,obiščemo`` datoteko).
|
|
|
465
|
|
|
466 Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je
|
|
|
467 bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa
|
|
|
468 spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo
|
|
|
469 (angl. save) na disk. Tako imamo možnost, da se izognemo temu, da bi
|
|
|
470 nam na pol spremenjene datoteke ležale po disku, kadar tega ne
|
|
|
471 želimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom,
|
|
|
472 lahko prvotno datoteko prikličemo nazaj celo še potem, ko smo datoteko
|
|
|
473 že shranili na disk.
|
|
|
474
|
|
|
475 V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se začne in
|
|
|
476 konča z vezaji, in vsebuje niz znakov ,,--:-- TUTORIAL``. Ta del
|
|
|
477 zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo obiskali. Zdajle je to
|
|
|
478 ,,TUTORIAL``, vaša delovna kopija učbenika Emacsa. Ko boste poiskali
|
|
|
479 kakšno drugo datoteko, bo na tem mestu pisalo njeno ime.
|
|
|
480
|
|
|
481 Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero
|
|
|
482 datoteko iščemo. Pravimo, da ukaz ,,prebere argument s terminala`` (v
|
|
|
483 tem primeru je argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz
|
|
|
484
|
|
|
485 C-x C-f (poišči datoteko)
|
|
|
486
|
|
|
487 vas Emacs povpraša po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v
|
|
|
488 vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu področju pravimo pogovorni
|
|
|
489 vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj
|
|
|
490 pogovornega vmesnika lahko uporabljate običajne ukaze za urejanje, če
|
|
|
491 ste se na primer pri tipkanju zmotili.
|
|
|
492
|
|
|
493 Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v
|
|
|
494 pogovornem vmesniku) lahko ukaz prekličete s C-g.
|
|
|
495
|
|
|
496 >> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa še C-g. Zadnji ukaz od treh je
|
|
|
497 zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je
|
|
|
498 uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke.
|
|
|
499
|
|
|
500 Ko ste dokončali ime, ga vnesete s pritiskom na <Return>. S tem se
|
|
|
501 požene ukaz C-x C-f in poišče iskano datoteko. Pogovorni vmesnik
|
|
|
502 izgine, ko je ukaz izveden.
|
|
|
503
|
|
|
504 Trenutek kasneje se vsebina datoteke pojavi na zaslonu. Zdaj lahko
|
|
|
505 dopolnjujete, urejate ali kako drugače spreminjate vsebino. Ko želite,
|
|
|
506 da ostanejo spremembe trajne, izvedete ukaz:
|
|
|
507
|
|
|
508 C-x C-s (shrani datoteko)
|
|
|
509
|
|
|
510 Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika računalnika na datoteko na
|
|
|
511 disk. Ko prvič izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako
|
|
|
512 da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega
|
|
|
513 razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak ,,~``.
|
|
|
514
|
|
|
515 Ko je Emacs shranil datoteko, izpiše njeno ime. Shranjujte raje
|
|
|
516 pogosteje kot ne, da v primeru, če gre z računalnikom kaj narobe, ne
|
|
|
517 izgubite veliko.
|
|
|
518
|
|
|
519 >> Vtipkajte C-x C-s, s čimer boste shranili svojo kopijo tega
|
|
|
520 učbenika. Emacs bo v vrstici na dnu zaslona izpisal ,,Wrote
|
|
|
521 ...TUTORIAL``.
|
|
|
522
|
|
|
523 Opozorilo: na nekaterih sistemih bo ukaz C-x C-s zamrznil zaslon, in
|
|
|
524 tako ne boste videli, da Emacs še kaj izpiše. To je znak, da je
|
|
|
525 operacijski sistem prestregel znak C-s in ga interpretiral kot znak za
|
|
|
526 prekinitev toka podatkov, namesto da bi ga posredoval Emacsu. Zaslon
|
|
|
527 ,,odmrznete`` z ukazom C-q. Če je vaš sistem eden takih, si za nasvet,
|
|
|
528 kako rešiti to nevšečnost, oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to
|
|
|
529 Incremental Search`` v priročniku za Emacs.
|
|
|
530
|
|
|
531 Poiščete lahko lahko že obstoječo datoteko, da si jo ogledate ali
|
|
|
532 popravite, ali pa tudi datoteko, ki še ne obstaja. To je način, kako z
|
|
|
533 Emacsom ustvarimo novo datoteko: poiščite datoteko z izbranim imenom,
|
|
|
534 ki bo sprva prazna, in začnite pisati. Ko jo boste prvič shranili, bo
|
|
|
535 Emacs ustvaril datoteko z vnešenim besedilom. Od tod dalje delate na
|
|
|
536 že obstoječi datoteki.
|
|
|
537
|
|
|
538
|
|
|
539 * DELOVNA PODROČJA
|
|
|
540 ------------------
|
|
|
541
|
|
|
542 Tudi če ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva
|
|
|
543 ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo še enkrat ,,poiščete`` z
|
|
|
544 ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek.
|
|
|
545
|
|
|
546 >> Ustvarite datoteko z imenom ,,foo`` tako, da vtipkate C-x C-f
|
|
|
547 foo <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in
|
|
|
548 shranite v datoteko ,,foo`` z ukazom C-x C-s. Ko ste končali, se
|
|
|
549 vrnite v učbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>.
|
|
|
550
|
|
|
551 Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem
|
|
|
552 področju`` (angl. buffer). Ko poiščemo datoteko, Emacs ustvari zanjo
|
|
|
553 novo delovno področje. Vsa obstoječa delovna področja v Emacsu vidimo
|
|
|
554 z ukazom:
|
|
|
555
|
|
|
556 C-x C-b Seznam delovnih področij.
|
|
|
557
|
|
|
558 >> Poskusite C-x C-b zdaj.
|
|
|
559
|
|
|
560 Vidite, da ima vsako delovno področje svoje ime, pri nekaterih pa piše
|
|
|
561 tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Druga delovna
|
|
|
562 področja pa ne pripadajo nobeni datoteki. Področje ,,*Buffer List*``,
|
|
|
563 na primer, je že eno takih. To delovno področje smo ustvarili
|
|
|
564 ravnokar, ko smo pognali ukaz C-x C-b. VSAKO besedilo, ki ga vidite v
|
|
|
565 katerem od Emacsovih oken, je vedno del kakšnega delovnega področja.
|
|
|
566
|
|
|
567 >> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih področij.
|
|
|
568
|
|
|
569 Če ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to
|
|
|
570 ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na
|
|
|
571 delovnem področju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali
|
|
|
572 spreminjanje delovnega področja druge datoteke nima nobenega vpliva na
|
|
|
573 področje prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo
|
|
|
574 udobno pot, da shranimo delovno področje prve datoteke. Nerodno bi
|
|
|
575 bilo preklapljanje na prvo področje s C-x C-f, da bi shranili s C-x
|
|
|
576 C-s. Namesto tega imamo:
|
|
|
577
|
|
|
578 C-x s Shrani nekatera delovna področja
|
|
|
579
|
|
|
580 Ukaz C-x poišče delovna področja, katerih vsebina je bila spremenjena,
|
|
|
581 odkar je bila zadnjič shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno
|
|
|
582 področje C-x s vpraša, če ga želite shraniti.
|
|
|
583
|
|
|
584
|
|
|
585 * RAZŠIRJEN NABOR UKAZOV
|
|
|
586 ------------------------
|
|
|
587
|
|
|
588 Še mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslužili, da jih obesimo na
|
|
|
589 razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl.
|
|
|
590 eXtend - razširiti), ki uvede ukaz iz razširjenega nabora. Dveh vrst je:
|
|
|
591
|
|
|
592 C-x Znakovna razširitev (angl. Character eXtend).
|
|
|
593 Sledi mu en sam znak.
|
|
|
594 M-x Razširitev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime
|
|
|
595 ukaza.
|
|
|
596
|
|
|
597 Tudi ti ukazi so na splošno uporabni, ne uporabljamo pa jih tako
|
|
|
598 pogosto kot tiste, ki ste se jih že naučili. Dva ukaza iz razširjenega
|
|
|
599 nabora že poznamo: C-x C-f, s katerim poiščemo datoteko, in C-x C-s, s
|
|
|
600 katerim datoteko shranimo. Še en primer je ukaz, s katerim Emacsu
|
|
|
601 povemo, da želimo končati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x
|
|
|
602 C-c (ne skrbite: preden konča, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene
|
|
|
603 datoteke).
|
|
|
604
|
|
|
605 Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *začasno*, tako da lahko ob vrnitvi
|
|
|
606 nadaljujemo z delom, kjer smo ostali.
|
|
|
607
|
|
|
608 Na sistemih, ki to dopuščajo, ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno
|
|
|
609 lupino, a ga ne konča - če uporabljate ukazno lupino C, se lahko
|
|
|
610 vrnete z ukazom ,fg` ali splošneje z ukazom ,,%emacs``.
|
|
|
611
|
|
|
612 Drugod ukaz C-z požene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko
|
|
|
613 poženete kakšen drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem
|
|
|
614 primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz ,,exit`` v ukazni lupini
|
|
|
615 je navadno način, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs.
|
|
|
616
|
|
|
617 Ukaz C-x C-c uporabimo, če se nameravamo odjaviti s sistema. To je
|
|
|
618 tudi pravilen način za izhod iz Emacsa, če je tega pognal program za
|
|
|
619 delo s pošto ali kak drug program, saj ta verjetno ne ve, kaj
|
|
|
620 napraviti z začasno prekinjenim Emacsom. V vseh ostalih primerih pa,
|
|
|
621 če se ne nameravate odjaviti s sistema, uporabite C-z, in se vrnite v
|
|
|
622 Emacs, ko bi radi spet urejali besedilo.
|
|
|
623
|
|
|
624 Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje:
|
|
|
625
|
|
|
626 C-x C-f Poišči datoteko.
|
|
|
627 C-x C-s Shrani datoteko.
|
|
|
628 C-x C-b Seznam delovnih področij.
|
|
|
629 C-x C-c Končaj Emacs.
|
|
|
630 C-x u Preklic zadnjega ukaza.
|
|
|
631
|
|
|
632 Poimenovani razširjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo še bolj
|
|
|
633 poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih načinih dela. Eden
|
|
|
634 takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en
|
|
|
635 niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpiše v pogovornem
|
|
|
636 vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa čaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga
|
|
|
637 želite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte
|
|
|
638 samo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime. Ukaz vnesete s
|
|
|
639 pritiskom na <Return>.
|
|
|
640
|
|
|
641 Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga želite
|
|
|
642 zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej
|
|
|
643 vnesete in zaključite s pritiskom na tipko Return.
|
|
|
644
|
|
|
645 >> Premaknite kazalček na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem
|
|
|
646 vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>.
|
|
|
647
|
|
|
648 Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede
|
|
|
649 z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo
|
|
|
650 ,,spremenila``.
|
|
|
651
|
|
|
652
|
|
|
653 * AVTOMATIČNO SHRANJEVANJE
|
|
|
654 --------------------------
|
|
|
655
|
|
|
656 Spremembe v datoteki, ki jih še niste shranili na disk, so izgubljene,
|
|
|
657 če medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem,
|
|
|
658 Emacs periodično avtomatično shrani vse datoteke, ki jih
|
|
|
659 urejate. Avtomatično shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po
|
|
|
660 znaku ,#` na začetku in koncu imena: če se je vaša datoteka imenovala
|
|
|
661 ,,hello.c``, se avtomatično shranjena datoteka imenuje
|
|
|
662 ,,#hello.c#``. Ko normalno shranite datoteko, avtomatično shranjena
|
|
|
663 datoteka ni več potrebna, in Emacs jo pobriše.
|
|
|
664
|
|
|
665 Če res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomatično
|
|
|
666 shranjeno besedilo tako, da normalno poiščete datoteko (pravo ime
|
|
|
667 datoteke, ne ime avtomatično shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x
|
|
|
668 recover file<Return>. Ko vas vpraša za potrditev, vtipkajte yes<Return>
|
|
|
669 za nadaljevanje in povrnitev avtomatično shranjenenih podatkov.
|
|
|
670
|
|
|
671
|
|
|
672 * ODZIVNO PODROČJE
|
|
|
673 ------------------
|
|
|
674
|
|
|
675 Kadar Emacs opazi, da počasi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici
|
|
|
676 na dnu zaslona odzivno področje in v njem sproti prikazuje natipkano.
|
|
|
677
|
|
|
678
|
|
|
679 * STATUSNA VRSTICA
|
|
|
680 ------------------
|
|
|
681
|
|
|
682 Vrstica nad odzivnim področjem je statusna vrstica. Ta kaže verjetno
|
|
|
683 nekaj podobnega kot:
|
|
|
684
|
|
|
685 --:** TUTORIAL (Fundamental)--58%----------------------
|
|
|
686
|
|
|
687 V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga
|
|
|
688 urejate.
|
|
|
689
|
|
|
690 Zdaj že veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo
|
|
|
691 poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona še NN
|
|
|
692 odstotkov celotne datoteke. Če je začetek datoteke na zaslonu, bo
|
|
|
693 namesto --00%-- pisalo --Top--. Podobno bo pisalo --Bot--, če je
|
|
|
694 zadnja vrstica datoteke na zaslonu. Če je datoteka, ki jo ogledujete,
|
|
|
695 tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--.
|
|
|
696
|
|
|
697 Zvezdice na začetku vrstice pomenijo, da ste datoteko že spreminjali.
|
|
|
698 Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic,
|
|
|
699 so samo črtice.
|
|
|
700
|
|
|
701 Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kakšnem načinu dela
|
|
|
702 Emacs. Privzeti način je osnovni način (Fundamental), v katerem ste
|
|
|
703 sedaj. Fundamental je eden od glavnih načinov (angl. major
|
|
|
704 mode). Emacs pozna veliko različnih glavnih načinov. Nekateri od njih
|
|
|
705 so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju
|
|
|
706 besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni način,
|
|
|
707 njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj piše
|
|
|
708 Fundamental.
|
|
|
709
|
|
|
710 Glavni načini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo,
|
|
|
711 denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak
|
|
|
712 programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati,
|
|
|
713 mora vsak glavni način vnesti komentarje drugače. Ker je vsak glavni
|
|
|
714 način ime razširjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni
|
|
|
715 način. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v način
|
|
|
716 Fundamental.
|
|
|
717
|
|
|
718 Če nameravate popravljati slovensko (ali angleško) besedilo, kot je na
|
|
|
719 primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni način (Text).
|
|
|
720 >> Vtipkajte M-x text mode<Return>.
|
|
|
721
|
|
|
722 Ne skrbite, noben od ukazov, ki ste se jih naučili, se s tem ne
|
|
|
723 spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opuščaje za
|
|
|
724 dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem načinu jih je
|
|
|
725 obravnaval kot meje med besedami.
|
|
|
726
|
|
|
727 Glavni načini navadno počenjajo majhne spremembe, kot je ta: večina
|
|
|
728 ukazov ,,opravi isti posel``, vendar pa to počnejo na različen način.
|
|
|
729
|
|
|
730 Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem načinu dobite z ukazom C-h m.
|
|
|
731
|
|
|
732 >> Uporabite C-u C-v enkrat ali večkrat, toliko, da bo ta vrstica blizu
|
|
|
733 vrha zaslona.
|
|
|
734 >> Vtipkajte C-h m, da vidite, v čem se tekstovni način (Text) razlikuje
|
|
|
735 od osnovnega (Fundamental).
|
|
|
736 >> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona.
|
|
|
737
|
|
|
738 Glavnim načinom pravimo glavni načini zato, ker obstajajo tudi
|
|
|
739 podnačini (angl. minor modes). Podnačini ne nadomeščajo glavnih
|
|
|
740 načinom, ampak le spreminjajo njihovo obnašanje. Podnačine lahko
|
|
|
741 aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega načina in neodvisno
|
|
|
742 od ostalih podnačinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnačina,
|
|
|
743 en podnačin, ali kombinacijo večih podnačinov.
|
|
|
744
|
|
|
745 Podnačin, ki je zelo uporaben, posebno za pisanje besedil, je Auto
|
|
|
746 Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatično deli vrstice na
|
|
|
747 presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge.
|
|
|
748
|
|
|
749 Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<return>. Ko je
|
|
|
750 vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x
|
|
|
751 auto fill mode<return>. Z istim ukazom torej preklapljamo
|
|
|
752 (angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem.
|
|
|
753
|
|
|
754 >> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode. Potem začnite tipkati "asdf asdkl
|
|
|
755 sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil vrstico na dve.
|
|
|
756 Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj Auto Fill prelamlja
|
|
|
757 vrstice samo na presledkih.
|
|
|
758
|
|
|
759 Širina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko
|
|
|
760 spremenite z ukazom C-x f. Novo širino morate podati kot številčni
|
|
|
761 argument.
|
|
|
762
|
|
|
763 >> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte
|
|
|
764 nekaj besedila in poglejte, če bo Emacs res delil vrstice pri 20
|
|
|
765 znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70.
|
|
|
766
|
|
|
767 Auto Fill deluje le, kadar pišete novo besedilo, ne pa,
|
|
|
768 kadar popravljate že napisan odstavek.
|
|
|
769 Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalček premaknete nekam
|
|
|
770 znotraj odstavka in ukažete M-q (Meta-q).
|
|
|
771
|
|
|
772 >> Premaknite kazalček v prejšnji odstavek in izvedite M-q.
|
|
|
773
|
|
|
774
|
|
|
775 * ISKANJE
|
|
|
776 ---------
|
|
|
777
|
|
|
778 Emacs lahko v besedilu poišče niz znakov (zaporedje znakov ali besed),
|
|
|
779 naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov za
|
|
|
780 premikanje kazalčka, saj premakne kazalček na kraj v besedilu, kjer je
|
|
|
781 našel iskani niz.
|
|
|
782
|
|
|
783 Iskanje v Emacsu je morda nekoliko drugačno od tistega, ki ste ga
|
|
|
784 navajeni, in sicer je ,,inkrementalno``. To pomeni, da se iskanje
|
|
|
785 odvija hkrati s tem, ko tipkate iskani niz.
|
|
|
786
|
|
|
787 Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za
|
|
|
788 iskanje nazaj po datoteki. POČAKAJTE! Ne preizkušajte jih še ta hip!
|
|
|
789
|
|
|
790 Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz ,,I-search`` kot pozivnik
|
|
|
791 v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju
|
|
|
792 in vas čaka, da začnete tipkati, kar iščete. <Return> zaključi iskanje.
|
|
|
793
|
|
|
794 >> Pritisnite zdaj C-s. POČASI, črko za črko, vtipkajte besedo
|
|
|
795 ,,kazalček``. Za vsako vtipkano črko se ustavite in si oglejte, kaj
|
|
|
796 se je zgodilo s kazalčkom.
|
|
|
797 >> Še enkrat pritisnite C-s, da poiščete naslednji ,,kazalček``.
|
|
|
798 >> Šestkrat pritisnite <Delete> in opazujte, kako se premika kazalček.
|
|
|
799 >> Končajte iskanje s tipko <Return>.
|
|
|
800
|
|
|
801 Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju skuša
|
|
|
802 poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poiščete
|
|
|
803 naslednje mesto, kjer se pojavi ,,kazalček``, samo še enkrat
|
|
|
804 pritisnete C-s. Če takega mesta ni, Emacs čivkne in vam sporoči, da
|
|
|
805 iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje.
|
|
|
806
|
|
|
807 OPOZORILO: Na nekaterih sistemih bo s pritiskom na C-s ekran
|
|
|
808 zmrznil. To je znak, da je operacijski sistem prestregel znak C-s in
|
|
|
809 ga interpretiral kot znak za prekinitev toka podatkov, namesto da bi
|
|
|
810 ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na
|
|
|
811 C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental
|
|
|
812 Search`` v priročniku za nasvet, kako se spopasti s to nevšečnostjo.
|
|
|
813
|
|
|
814 Če sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delete>, boste opazili,
|
|
|
815 da to pobriše zadnji znak v iskanem nizu, kazalček pa se premakne
|
|
|
816 nazaj na mesto v besedilu, kjer je našel krajši niz. Na primer,
|
|
|
817 predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazalček na
|
|
|
818 mestu, kjer se prvič pojavi ,,ka``. Če zdaj pritisnete <Delete>, boste
|
|
|
819 s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazalček
|
|
|
820 postavil na mesto, kjer je prvič našel ,k`, preden ste natipkali še
|
|
|
821 ,a`.
|
|
|
822
|
|
|
823 Če sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak
|
|
|
824 (razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r),
|
|
|
825 se iskanje prekine.
|
|
|
826
|
|
|
827 C-s začne iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazalček, in
|
|
|
828 išče do konca datoteke. Če bi radi iskali proti začetku datoteke,
|
|
|
829 namesto C-s vtipkamo C-r. Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja
|
|
|
830 tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena.
|
|
|
831
|
|
|
832
|
|
|
833 * VEČ OKEN NA ZASLONU
|
|
|
834 ---------------------
|
|
|
835
|
|
|
836 Ena simpatičnih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati več oken
|
|
|
837 na ekranu, tudi če ne delamo v grafičnem načinu.
|
|
|
838
|
|
|
839 >> Premaknite kazalček v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l.
|
|
|
840 >> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni.
|
|
|
841 V obeh oknih imate odprt ta priročnik. Kazalček je ostal v zgornjem
|
|
|
842 oknu.
|
|
|
843 >> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu.
|
|
|
844 (Če nimate tipke Meta, tipkajte ESC C-v).
|
|
|
845 >> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazalček v
|
|
|
846 spodnje okno.
|
|
|
847 >> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke.
|
|
|
848 Zgornje okno še vedno kaže ta navodila.
|
|
|
849 >> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazalček se je vrnil na
|
|
|
850 mesto, kjer je bil, preden smo skočili v spodnje okno.
|
|
|
851
|
|
|
852 Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Vsako okno si zapomni, kje
|
|
|
853 v oknu je ostal kazalček, samo trenutno aktivno okno pa kazalček tudi
|
|
|
854 v resnici prikaže. Vsi običajni ukazi za urejanje, ki smo se jih
|
|
|
855 naučili, veljajo za aktivno okno.
|
|
|
856
|
|
|
857 Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu,
|
|
|
858 drugega pa uporabljamo samo za pomoč. Kazalček ostaja ves čas v oknu,
|
|
|
859 v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko
|
|
|
860 premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega.
|
|
|
861
|
|
|
862 C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Če imate v resnici tipko Meta (na
|
|
|
863 PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da držite pritisnjeni
|
|
|
864 tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od
|
|
|
865 tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta šele, ko
|
|
|
866 pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ,v`).
|
|
|
867
|
|
|
868 Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, če nimate tipke META
|
|
|
869 in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej
|
|
|
870 pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, Control-ESC v ne
|
|
|
871 deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator,
|
|
|
872 kot sta CONTROL in META.
|
|
|
873
|
|
|
874 >> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna.
|
|
|
875
|
|
|
876 (Če bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili
|
|
|
877 zgornjega. Razmišljajte o tem ukazu kot ,,Obdrži samo eno okno, in
|
|
|
878 sicer tisto, v katerem sem zdaj.``)
|
|
|
879
|
|
|
880 Seveda ni nujno, da obe okni kažeta isto delovno področje. Če v enem
|
|
|
881 oknu izvedete C-x C-f in poiščete novo datoteko, se vsebina drugega
|
|
|
882 okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo
|
|
|
883 datoteko.
|
|
|
884
|
|
|
885 Pa še ena pot, kako v dveh oknih prikažete dve različni datoteki:
|
|
|
886
|
|
|
887 >> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene vaših
|
|
|
888 datotek. Končajte z <Return>. Odpre se še eno okno in izbrana
|
|
|
889 datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazalček se preseli v drugo
|
|
|
890 okno.
|
|
|
891
|
|
|
892 >> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da
|
|
|
893 zaprete spodnje okno.
|
|
|
894
|
|
|
895
|
|
|
896 * REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA
|
|
|
897 ----------------------------
|
|
|
898
|
|
|
899 Včasih boste prišli v nekaj, čemur se pravi ,,rekurzivni nivo
|
|
|
900 urejanja``. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji
|
|
|
901 oklepajo ime glavnega načina. V osnovnem načinu bi, na primer, videli
|
|
|
902 [(Fundamental)] namesto (Fundamental).
|
|
|
903
|
|
|
904 Iz rekurzivnega nivoja urejanja se rešite, če vtipkate ESC ESC ESC. To
|
|
|
905 zaporedje je vsenamenski ukaz ,,pojdi ven``. Uporabite ga lahko tudi
|
|
|
906 za ukinjanje odvečnih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika.
|
|
|
907
|
|
|
908 >> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte
|
|
|
909 ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega.
|
|
|
910
|
|
|
911 Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g
|
|
|
912 prekliče ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja.
|
|
|
913
|
|
|
914
|
|
|
915 * DODATNA POMOČ
|
|
|
916 ---------------
|
|
|
917
|
|
|
918 V tem uvodu smo poskušali zbrati dovolj informacij, da lahko začnete
|
|
|
919 Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoče vse to
|
|
|
920 zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi naučili kaj o številnih
|
|
|
921 koristnih možnostih, ki jih še ne poznate. Emacs ima že vgrajene
|
|
|
922 veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CTRL-h (h
|
|
|
923 kot ,,help``, pomoč).
|
|
|
924
|
|
|
925 Za pomoč pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kakšno pomoč
|
|
|
926 želite. Če ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo
|
|
|
927 povedal, kakšna pomoč je sploh na voljo. Če ste vtipkali C-h, pa ste
|
|
|
928 si premislili, lahko ukaz prekličete s C-g.
|
|
|
929
|
|
|
930 (Ponekod se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni dobro, in v takem
|
|
|
931 primeru se pritožite sistemskemu vzdrževalcu. Medtem pa, če C-h ne
|
|
|
932 prikaže sporočila o pomoči na dnu zaslona, namesto tega poskusite
|
|
|
933 pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.)
|
|
|
934
|
|
|
935 Najosnovnejši tip pomoči prikaže C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem
|
|
|
936 pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal
|
|
|
937 kratek opis ukaza.
|
|
|
938
|
|
|
939 >> Vtipkajte C-h c Control-p.
|
|
|
940 Izpiše se nekaj takega kot
|
|
|
941
|
|
|
942 C-p runs the command previous-line
|
|
|
943
|
|
|
944 Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Imena funkcij
|
|
|
945 uporabljamo, kadar pišemo prilagoditve in razširitve Emacsa. Ker pa so
|
|
|
946 navadno imena funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija
|
|
|
947 počne, bo verjetno to tudi dovolj za kratko osvežitev, če ste se z
|
|
|
948 ukazom že kdaj srečali.
|
|
|
949
|
|
|
950 Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s,
|
|
|
951 ali, če nimate tipke META, <Esc>v.
|
|
|
952
|
|
|
953 Za več informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c.
|
|
|
954
|
|
|
955 >> Vtipkajte C-h k Control-p.
|
|
|
956
|
|
|
957 To odpre novo okno in v njem prikaže dokumentacijo o funkciji, obenem
|
|
|
958 z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna
|
|
|
959 z pomočjo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko
|
|
|
960 urejate, medtem ko imate odprto okno s pomočjo, in ga zaprete, ko ste
|
|
|
961 končali.
|
|
|
962
|
|
|
963 Sledi še nekaj uporabnih možnosti, ki jih ponuja pomoč:
|
|
|
964
|
|
|
965 C-h f Opiši funkcijo. Kot argument morate podati ime
|
|
|
966 funkcije.
|
|
|
967
|
|
|
968 >> Poskusite C-h f previous-line<Return>.
|
|
|
969 To izpiše vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p.
|
|
|
970
|
|
|
971 C-h a Apropos. Vtipkajte ključno besedo in Emacs bo izpisal
|
|
|
972 vse ukaze, ki vsebujejo to ključno besedo. Vse te
|
|
|
973 ukaze lahko prikličete z Meta-x. Pri nekaterih ukazih
|
|
|
974 bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno
|
|
|
975 zaporedje, s katerim dosežete isti učinek.
|
|
|
976
|
|
|
977 >> Vtipkajte C-h a file<Return>.
|
|
|
978
|
|
|
979 To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo
|
|
|
980 ,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpiše
|
|
|
981 tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in
|
|
|
982 write-file.
|
|
|
983
|
|
|
984 >> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomočjo. Poskusite
|
|
|
985 nekajkrat.
|
|
|
986
|
|
|
987 >> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomočjo.
|
|
|
988
|
|
|
989
|
|
|
990 * ZAKLJUČEK
|
|
|
991 -----------
|
|
|
992
|
|
|
993 Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. Če bi radi samo
|
|
|
994 začasno skočili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa
|
|
|
995 storite to z ukazom C-z.
|
|
|
996
|
|
|
997 Ta učbenik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v
|
|
|
998 Emacsu. Če se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase -
|
|
|
999 pritožite se!
|
|
|
1000
|
|
|
1001
|
|
|
1002 RAZMNOŽEVANJE IN RAZŠIRJANJE
|
|
|
1003 ----------------------------
|
|
|
1004
|
|
|
1005 Angleški izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih
|
|
|
1006 besedil, začenši s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni
|
|
|
1007 Emacs. V slovenščino ga je prevedel Primož Peterlin.
|
|
|
1008
|
|
|
1009 To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo
|
|
|
1010 razmnoževanje in razširjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
|
|
|
1011
|
|
|
1012 Copyright (c) 1985, 1996, 1997 Free Software Foundation
|
|
|
1013
|
|
|
1014 Dovoljeno je izdelovati in razširjati neokrnjene kopije tega spisa
|
|
|
1015 v kakršnikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o
|
|
|
1016 avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku
|
|
|
1017 nadaljnje razširjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju.
|
|
|
1018
|
|
|
1019 Pod pogoji iz prejšnjega odstavka je dovoljeno razširjati
|
|
|
1020 spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, če je jasno
|
|
|
1021 označeno, kdo je nazadnje vnesel spremembe.
|
|
|
1022
|
|
|
1023 Pogoji za razmnoževanje in razširjanje samega Emacsa so malo drugačni,
|
|
|
1024 a v istem duhu. Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem dajte
|
|
|
1025 kopijo programa GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti
|
|
|
1026 obstrukcionizem (,,lastništvo``) v programju tako, da uporabljate,
|
|
|
1027 pišete in delite prosto programje!
|
|
|
1028
|
|
|
1029 ;;; Local Variables:
|
|
|
1030 ;;; coding: iso-latin-2
|
|
|
1031 ;;; End:
|
