Mercurial > hg > xemacs-beta

comparison etc/TUTORIAL.sl @ 771:943eaba38521

Find changesets by keywords (author, files, the commit message), revision number or hash, or revset expression.
[xemacs-hg @ 2002-03-13 08:51:24 by ben] The big ben-mule-21-5 check-in! Various files were added and deleted. See CHANGES-ben-mule. There are still some test suite failures. No crashes, though. Many of the failures have to do with problems in the test suite itself rather than in the actual code. I'll be addressing these in the next day or so -- none of the test suite failures are at all critical. Meanwhile I'll be trying to address the biggest issues -- i.e. build or run failures, which will almost certainly happen on various platforms. All comments should be sent to ben@xemacs.org -- use a Cc: if necessary when sending to mailing lists. There will be pre- and post- tags, something like pre-ben-mule-21-5-merge-in, and post-ben-mule-21-5-merge-in.
author ben
date Wed, 13 Mar 2002 08:54:06 +0000
parents
children
comparison
equal deleted inserted replaced
770:336a418893b5 771:943eaba38521
1 Copyright (c) 1985,96,97 Free Software Foundation, Inc; See end for conditions.
2 Emacs. Prvo berilo.
3
4 Ukazi v Emacsu v splošnem vključujejo tipki CONTROL (včasih označeni
5 CTRL ali CTL) in META (včasih označena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
6 vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okrajšavi:
7
8 C-<chr> pomeni, da moramo držati pritisnjeno tipko CONTROL, ko
9 vtipkamo znak <chr>. Oznaka C-f tako pomeni: držimo
10 pritisnjeno tipko CONTROL in pritisnemo tipko f.
11 M-<chr> pomeni, da moramo držati pritisnjeno tipko META, EDIT ali ALT,
12 ko vtipkamo znak <chr>. Če na tipkovnici ni tipk META, EDIT
13 ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem
14 pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo označevali z <ESC>.
15
16 Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka).
17 V učbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Označujeta jih
18 znaka ,>>` ob levem robu. Primer:
19 <<help-with-tutorial napolni preostanek s praznimi vrsticami>>
20 >> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prikaži naslednji zaslon),
21 da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite
22 hkrati kontrolno tipko in V). Od zdaj naprej boste morali to
23 napraviti sami vsakič, ko pridete do konca zaslona.
24
25 Ste opazili, da sta se dve vrstici s prejšnjega zaslona ponovili? Ta
26 kontinuiteta olajša branje pri skakanju s strani na stran.
27
28 Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po
29 datoteki. Zdaj že veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z
30 ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v
31 (pritisnite tipko META in jo držite ter pritisnite tipko v, ali pa
32 pritisnite in spustite <ESC> ter zatem pritisnite tipko v, če tipke
33 META, EDIT ali ALT na vaši tipkovnici ni).
34
35 >> Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta.
36
37
38 * POVZETEK
39 ----------
40
41 Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi:
42
43 C-v Premik se za cel zaslon naprej
44 M-v Premik se za cel zaslon nazaj
45 C-l Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali
46 centriran okoli besedila, kjer se nahaja kazalček (znak v
47 C-l je črka L, ne števka 1)
48
49 >> Poiščite kazalček na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega.
50 Vtipkajte C-l.
51 Ponovno poiščite kazalček. Besedilo okoli njega je ostalo isto.
52
53
54 * PREMIKANJE KAZALČKA
55 ---------------------
56
57 Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa
58 pridemo do izbranega mesta na zaslonu?
59
60 Načinov je več. Najosnovnejši je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in
61 C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalček v prejšnjo vrstico, znak nazaj,
62 znak naprej, in v naslednjo vrstico. Grafično prikazano:
63
64 prejšnja vrstica, C-p
65 :
66 :
67 nazaj, C-b .... trenutni položaj kazalčka .... naprej, C-f
68 :
69 :
70 naslednja vrstica, C-n
71
72 >> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazalček v sredinsko vrstico
73 na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na
74 sredino zaslona.
75
76 V angleščini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous` (prejšnji),
77 N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F kot ,forward`
78 (naprej). To so osnovni ukazi za premikanje kazalčka in uporabljali jih
79 boste VES ČAS. Čim prej se jih naučite, tem bolje.
80
81 >> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalček do te vrstice.
82
83 >> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat
84 pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazalčkom na sredini
85 vrstice.
86
87 Vsaka vrstice v besedilu je zaključena z znakom za novo vrstico
88 (angl. Newline). Ta ločuje vrstico v besedilu od naslednje. Tudi
89 zadnja vrstica v datoteki mora biti zaljučena z znakom za novo vrstico
90 (čeprav tega Emacs ne zahteva).
91
92 >> Poskusite ukaz C-b, ko je kazalček na začetku vrstice. Kazalček se
93 mora premakniti na konec prejšnje vrstice. To je zato, ker se je
94 ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice.
95
96 Ukaz C-f premika kazalček prek znaka za novo vrstico enako kot C-b.
97
98 >> Poskusite še nekajkrat pritisniti C-b, da dobite občutek za
99 premikanje kazalčka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca
100 vrstice. Še enkrat pritisnite C-f, da skočite v naslednjo vrstico.
101
102 Ko s kazalčkom dosežete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo
103 toliko premakne, da kazalček ostane na zaslonu. V angleščini se temu
104 pravi ,,scrolling``. To omogoča, da lahko premaknemo kazalček na
105 katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu.
106
107 >> Poskusite kazalček pripeljati s C-n čisto do dna zaslona in si oglejte,
108 kaj se zgodi.
109
110 Če se vam zdi premikanje po en znak prepočasno, se lahko premikate za
111 celo besedo. M-f (Meta-f) premakne kazalček za eno besedo naprej, M-b
112 pa za besedo nazaj.
113
114 >> Poskusite nekajkrat M-f in M-b.
115
116 Če je kazalček sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. Če je v
117 belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b
118 deluje podobno, a v nasprotni smeri.
119
120 >> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa še nekaj C-f in
121 C-b. Opazujte učinke M-f in M-b, ko je kazalček sredi besede ali
122 med besedami.
123
124 Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na
125 drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nanašajo na operacije nad
126 enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control
127 nanašajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice
128 ipd.).
129
130 Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e
131 premakneta kazalček na začetek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na
132 začetek oz. konec stavka.
133
134 >> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e.
135 Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e.
136
137 Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo nič, ponovljeni M-a pa se
138 premikajo naprej? Čeprav se ne obnašata enako, pa je vendar obnašanje
139 enega in drugega po svoje naravno.
140
141 Položaju kazalčka na zaslonu pravimo tudi ,,point``, točka.
142 Parafrazirano: kazalček kaže na zaslonu, kje je točka v besedilu.
143
144 Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazalčka, vključno s premiki
145 po besedo in stavek:
146
147 C-f Premik za znak naprej
148 C-b Premik za znak nazaj
149
150 M-f Premik za besedo naprej
151 M-b Premik za besedo nazaj
152
153 C-n Premik v naslednjo vrstico
154 C-p Premik v prejšnjo vrstico
155
156 C-a Premik na začetek vrstice
157 C-e Premik na konec vrstice
158
159 M-a Premik na začetek stavka
160 M-e Premik na konec stavka
161
162 >> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov.
163 To so najpogosteje uporabljani ukazi.
164
165 Še dva pomembna ukaza za premikanje kazalčka sta M-< (Meta-manjši od),
166 ki ga premakne na začetek datoteke, in M-> (Meta-večji od), ki ga
167 premakne na konec datoteke.
168
169 Na ameriških tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate
170 pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako -
171 prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug
172 ukaz, Meta-vejica. Na naših tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko,
173 in za ukaz M-> morate pritisniti še tipko Shift.
174
175 >> Poskusite zdaj M-<, skok na začetek tega učbenika.
176 Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v.
177
178 >> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega učbenika.
179 Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v.
180
181 Če ima vaša tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazalček po
182 zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporočamo, da se privadite ukazov C-b,
183 C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prvič, delujejo na čisto vseh
184 terminalih. Drugič, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je
185 tipkanje ukazov s Control hitrejše od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker
186 ni treba ves čas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in
187 nazaj. In tretjič, ko se enkrat navadite teh ukazov s Control, se boste
188 enostavneje naučili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalčka.
189
190 Večini ukazov v Emacsu lahko podamo številčni argument; največkrat ta
191 pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Večkratno ponovitev
192 ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem število,
193 kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje željeni ukaz. Če ima vaša
194 tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in
195 namesto tega vtipkate število ponovitev, medtem ko držite pritisnjeno
196 tipko META. Druga metoda je sicer krajša, priporočamo pa prvo, ker
197 deluje na vseh terminalih. Takšen številčni argument je ,,prefiksni``
198 argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nanaša.
199
200 Primer: C-u 8 C-f premakne kazalček za osem znakov naprej.
201
202 >> Poskusite s primernim argumentom za število ponovitev ukaza
203 C-n ali C-p priti čim bliže tej vrstici v enem samem skoku.
204
205 Večina ukazov, ne pa vsi, uporablja številčni argument kot število
206 ponovitev ukaza. Nekateri ukazi (nobeden od tistih, ki smo si jih
207 ogledali do zdaj) ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim
208 argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot običajno.
209
210 Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugačni. Če jima podamo argument,
211 premakneta zaslon za navedeno število vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u
212 4 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 4 vrstice.
213
214 >> Poskusite zdaj C-u 8 C-v
215
216 To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Če bi ga radi
217 premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom.
218
219 Če uporabljate X Windows, imate verjetno ob levem robu Emacsovega
220 okna navpično pravokotno ploskev, imenovano drsnik. Pogled na
221 besedilo lahko premikate tudi tako, da z miško kliknete na drsnik.
222
223 >> Postavite kazalec na vrh označenega območja na drsniku in pritisnite
224 srednji gumb na miški. To bi moralo premakniti besedilo na mesto,
225 določeno s tem, kako visoko ali nizko na drsnik ste kliknili.
226
227 >> Medtem ko držite srednji gumb pritisnjen, premikajte miško gor in
228 dol. Vidite, kako se premika besedilo v Emacsovem oknu, ko
229 premikate miško?
230
231
232 * ČE SE EMACS OBESI
233 -------------------
234
235 Če se Emacs preneha odzivati na vaše ukaze, ga lahko varno prekinete z
236 ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo
237 predolgo, da bi se izvedli.
238
239 Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da prekličete številčni
240 argument, ali pa začetek ukaza, ki ga ne želite izvesti.
241
242 >> Vtipkajte C-u 100, s čimer ste izbrali številčni argument 100,
243 zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazalček se je
244 premaknil le za en znak, ker ste številčni argument vmes preklicali
245 s C-g.
246
247 Tudi če ste po nesreči vtipkali <ESC>, se ga lahko znebite s C-g.
248
249
250 * ONEMOGOČENI UKAZI
251 -------------------
252
253 Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma ,,onemogočenih``, da bi jih
254 začetniki ne izvedli po nesreči.
255
256 Če vtipkate tak onemogočen ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z
257 obvestilom, kateri ukaz ste skušali izvesti, in vas vprašalo, če ga
258 res želite izvesti.
259
260 Če v resnici želite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor
261 na vprašanje. Normalno verjetno ukaza ne želite izvesti, zato na
262 vprašanje odgovorite z ,n`.
263
264 >> Vtipkajte <ESC> : (ki je onemogočen ukaz), zatem odgovorite n.
265
266
267 * OKNA
268 ------
269
270 Emacs lahko prikaže več oken in v vsakem svoje besedilo. Kasneje bomo
271 razložili, kako uporabljamo več oken hkrati. Zaenkrat bomo povedali
272 le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre vgrajena pomoč ali
273 pa izpis kakšnega drugega programa. Preprosto je:
274
275 C-x 1 Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala).
276
277 To je Ctrl-x, ki mu sledi števka 1. Ukaz C-x 1 raztegne čez cel
278 zaslon okno, v katerem se nahaja kazalček, ostala pa zapre.
279
280 >> Premaknite kazalček do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l
281 >> Vtipkajte Ctrl-h k Ctrl-f.
282 Vidite, kako se je to okno skrčilo in odstopilo prostor oknu,
283 ki pojasnjuje ukaz Ctrl-f?
284
285 >> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo.
286
287 Za razliko od ukazov, ki smo se jih naučili do zdaj, je ta ukaz
288 sestavljen iz dveh znakov. Začne se z znakom Control-x. Cela vrsta
289 ukazov se začne enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami,
290 delovnimi področji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se
291 začnejo s Control-x, ki mu sledi še en, dva ali trije znaki.
292
293
294 * VRIVANJE IN BRISANJE
295 ----------------------
296
297 Če želite v obstoječe besedilo vriniti novo, preprosto premaknite
298 kazalček na željeno mesto in začnite tipkati. Znake, ki jih lahko
299 vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in
300 jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za
301 skok v novo vrstico.
302
303 Zadnji vtipkani znak lahko izbrišete s pritiskom na tipko <Delete>. Na
304 nekaterih tipkovnicah je označena z <Del>. Ponekod (ne pa povsod!)
305 služi za brisanje tipka <Backspace>.
306
307 Splošno <Delete> pobriše znak neposredno pred trenutnim položajem
308 kazalčka.
309
310 >> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delete> pobrišite.
311 Nič naj vas ne skrbi, če se je ta vrstica spremenila. Izvirnika
312 tega učbenika ne boste pokvarili -- tole je samo vaša osebna kopija.
313
314 Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji
315 vrstici na zaslonu. Obrnjena poševnica (znak ,\`) ob desnem robu
316 označuje vrstico, ki se nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici.
317
318 >> Zdaj začnite tipkati besedilo, dokler ne dosežete desnega roba, in
319 še naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.
320
321 >> S tipko <Delete> pobrišite toliko znakov, da vrstica ne sega
322 več čez širino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji
323 vrstici je izginil.
324
325 Znak za novo vrstico lahko pobrišemo enako kot vsak drug znak. S tem,
326 ko pobrišemo znak za novo vrstico, združimo vrstici v eno samo. Če bo
327 nova vrstica predolga, da bi cela prišla na zaslon, bo razdeljena v
328 več zaslonskih vrstic.
329
330 >> Premaknite kazalček na začetek vrstice in pritisnite <Delete>. To
331 združi vrstico s prejšnjo.
332
333 >> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo
334 vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali.
335
336 Spomnimo se, da lahko za večino ukazov v Emacsu določimo, naj se
337 izvedejo večkrat zaporedoma; to vključuje tudi vnos teksta. Ponovitev
338 običajnega znaka ga večkrat vrine v besedilo.
339
340 >> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 *
341
342 Zdaj ste se naučili najpreprostejši način, da v Emacsu nekaj natipkate
343 in popravite. Brišete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek
344 ukazov za brisanje:
345
346 <Delete> pobriše znak tik pred kazalčkom (levo od
347 oznake za kazalček)
348 C-d pobriše znak tik za kazalčkom (,pod` oznako
349 za kazalček)
350
351 M-<Delete> pobriše besedo tik pred kazalčkom
352 M-d pobriše besedo tik za kazalčkom
353
354 C-k zavrže besedilo desno od kazalčka do konca vrstice
355 M-k zavrže besedilo od položaja kazalčka do konca stavka
356
357 Črka ,d` je iz angleške besede ,delete` (pobrisati), črka ,k` pa iz
358 besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delete> in C-d na eni, ter
359 M-<Delete> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo začela
360 C-f in M-f (<Delete> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne
361 moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na
362 vrstice, drugi na stavke.
363
364 Kadarkoli pobrišete kaj več kot en sam znak naenkrat, si Emacs za vsak
365 primer zapomni, kaj ste zavrgli, in lahko zavrženo vrnete (angl.
366 ,,yank`` -- potegniti). Besedilo, ki smo ga zavrgli, lahko vrinemo
367 nazaj na isto mesto ali kam drugam. Lahko ga vrinemo tudi večkrat, in
368 tako napravimo več kopij. Ukaz za vračanje zavrženega besedila je C-y.
369
370 Razlika med tem, če zavržete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``,
371 pobiti) ali pa če pobrišete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko
372 prvega vrnete nazaj z ukazom C-y, drugega pa ne. Na splošno ukazi, ki
373 lahko povzročijo veliko škode (pobrišejo veliko besedila), shranijo
374 pobrisano besedilo; tisti, ki pobrišejo samo posamezni znak, ali samo
375 prazne vrstice in presledke, pa ne.
376
377 >> Postavite kazalček na začetek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da
378 pobrišete vsebino vrstice.
379 >> Še enkrat pritisnite C-k. To pobriše še znak za novo vrstico.
380
381 Ste opazili, da prvi C-k pobriše vsebino vrstice, naslednji C-k pa še
382 vrstici samo, s čimer se vse besedilo pod bivšo vrstico premakne za
383 eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava številčni argument malo
384 drugače: pobriše toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj
385 ponovitev. C-u 2 C-k pobriše dve polni vrstici besedila, kar je nekaj
386 drugega, kot če dvakrat vtipkate C-k.
387
388 Besedilo, ki ste ga prej pobrisali, je shranjeno, in ga lahko povrnete
389 tja, kjer je trenutno kazalček, z ukazom C-y.
390
391 >> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo.
392
393 Ukaz C-y si predstavljajte, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam je
394 nekdo odnesel. Če ste uporabili več zaporednih ukazov C-k, je vse
395 pobrisano besedilo shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako
396 pobrisane vrstice.
397
398 >> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k.
399
400 Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo:
401
402 >> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazalček za nekaj vrstic navzdol
403 in še enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele
404 besedila?
405
406 Kaj pa, če ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar
407 ste za iskanim odlomkom pobrisali še nekaj? C-y vrne samo nazadnje
408 pobrisan odlomek. Vendar tudi prejšnje besedilo ni izgubljeno. Do
409 njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano
410 besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim
411 besedilom. Vsak naslednji M-y prikaže še eno prej. Ko ste končno
412 prišli do iskanega besedila, ni treba napraviti nič posebnega, da bi
413 ga obdržali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo
414 ostalo, kamor ste ga odložili.
415
416 Če pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na začete, torej
417 spet na zadnje pobrisano besedilo.
418
419 >> Pobrišite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobrišite še
420 eno vrstico.
421 Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico.
422 Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico.
423 Ponovite ukaz M-y še nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na
424 zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prikaže ponovno nazadnje
425 pobrisana vrstica, in še naprej. Če želite, lahko tudi ukazu
426 M-y podate pozitivno ali negativno število ponovitev.
427
428
429 * PREKLIC UKAZA (UNDO)
430 ----------------------
431
432 Če ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko
433 besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-x u. Normalno vrne
434 C-x u zadnjo spremembo besedila; če ukaz ponovimo, prekličemo še
435 predzadnjo spremembo, in vsaka nadaljnja ponovitev seže še eno
436 spremembo globlje v zgodovino.
437
438 Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino naših ukazov, z dvema
439 izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu
440 (npr. premik kazalčka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih
441 znakov shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-x u, ki
442 bi jih morali vtipkati.
443
444 >> Pobrišite to vrstico z ukazom C-k, potem jo prikličite nazaj s C-x u.
445
446 C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje enako kot
447 s C-x u, ga je pa lažje odtipkati, če morate ukaz ponoviti večkrat
448 zaporedoma. Težava z ukazom C-_ je, da na nekaterih tipkovnicah ni
449 povsem očitno, kako ga vtipkati, zato je podvojen še kot C-x u. Na
450 nekaterih terminalih moramo na primer vtipkati /, medtem ko držimo
451 pritisnjeno tipko CONTROL.
452
453 Če podamo ukazu C-_ ali C-x u numerični argument, je to enako, kot če
454 bi ukaz ročno ponovili tolikokrat, kot pravi argument.
455
456
457 * DATOTEKE
458 ----------
459
460 Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v
461 datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip,
462 ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da
463 na disku ,,poiščemo`` (angl. find) datoteko, preden začnemo tipkati
464 (pravimo tudi, da ,,obiščemo`` datoteko).
465
466 Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je
467 bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa
468 spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo
469 (angl. save) na disk. Tako imamo možnost, da se izognemo temu, da bi
470 nam na pol spremenjene datoteke ležale po disku, kadar tega ne
471 želimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom,
472 lahko prvotno datoteko prikličemo nazaj celo še potem, ko smo datoteko
473 že shranili na disk.
474
475 V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se začne in
476 konča z vezaji, in vsebuje niz znakov ,,--:-- TUTORIAL``. Ta del
477 zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo obiskali. Zdajle je to
478 ,,TUTORIAL``, vaša delovna kopija učbenika Emacsa. Ko boste poiskali
479 kakšno drugo datoteko, bo na tem mestu pisalo njeno ime.
480
481 Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero
482 datoteko iščemo. Pravimo, da ukaz ,,prebere argument s terminala`` (v
483 tem primeru je argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz
484
485 C-x C-f (poišči datoteko)
486
487 vas Emacs povpraša po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v
488 vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu področju pravimo pogovorni
489 vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj
490 pogovornega vmesnika lahko uporabljate običajne ukaze za urejanje, če
491 ste se na primer pri tipkanju zmotili.
492
493 Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v
494 pogovornem vmesniku) lahko ukaz prekličete s C-g.
495
496 >> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa še C-g. Zadnji ukaz od treh je
497 zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je
498 uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke.
499
500 Ko ste dokončali ime, ga vnesete s pritiskom na <Return>. S tem se
501 požene ukaz C-x C-f in poišče iskano datoteko. Pogovorni vmesnik
502 izgine, ko je ukaz izveden.
503
504 Trenutek kasneje se vsebina datoteke pojavi na zaslonu. Zdaj lahko
505 dopolnjujete, urejate ali kako drugače spreminjate vsebino. Ko želite,
506 da ostanejo spremembe trajne, izvedete ukaz:
507
508 C-x C-s (shrani datoteko)
509
510 Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika računalnika na datoteko na
511 disk. Ko prvič izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako
512 da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega
513 razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak ,,~``.
514
515 Ko je Emacs shranil datoteko, izpiše njeno ime. Shranjujte raje
516 pogosteje kot ne, da v primeru, če gre z računalnikom kaj narobe, ne
517 izgubite veliko.
518
519 >> Vtipkajte C-x C-s, s čimer boste shranili svojo kopijo tega
520 učbenika. Emacs bo v vrstici na dnu zaslona izpisal ,,Wrote
521 ...TUTORIAL``.
522
523 Opozorilo: na nekaterih sistemih bo ukaz C-x C-s zamrznil zaslon, in
524 tako ne boste videli, da Emacs še kaj izpiše. To je znak, da je
525 operacijski sistem prestregel znak C-s in ga interpretiral kot znak za
526 prekinitev toka podatkov, namesto da bi ga posredoval Emacsu. Zaslon
527 ,,odmrznete`` z ukazom C-q. Če je vaš sistem eden takih, si za nasvet,
528 kako rešiti to nevšečnost, oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to
529 Incremental Search`` v priročniku za Emacs.
530
531 Poiščete lahko lahko že obstoječo datoteko, da si jo ogledate ali
532 popravite, ali pa tudi datoteko, ki še ne obstaja. To je način, kako z
533 Emacsom ustvarimo novo datoteko: poiščite datoteko z izbranim imenom,
534 ki bo sprva prazna, in začnite pisati. Ko jo boste prvič shranili, bo
535 Emacs ustvaril datoteko z vnešenim besedilom. Od tod dalje delate na
536 že obstoječi datoteki.
537
538
539 * DELOVNA PODROČJA
540 ------------------
541
542 Tudi če ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva
543 ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo še enkrat ,,poiščete`` z
544 ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek.
545
546 >> Ustvarite datoteko z imenom ,,foo`` tako, da vtipkate C-x C-f
547 foo <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in
548 shranite v datoteko ,,foo`` z ukazom C-x C-s. Ko ste končali, se
549 vrnite v učbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>.
550
551 Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem
552 področju`` (angl. buffer). Ko poiščemo datoteko, Emacs ustvari zanjo
553 novo delovno področje. Vsa obstoječa delovna področja v Emacsu vidimo
554 z ukazom:
555
556 C-x C-b Seznam delovnih področij.
557
558 >> Poskusite C-x C-b zdaj.
559
560 Vidite, da ima vsako delovno področje svoje ime, pri nekaterih pa piše
561 tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Druga delovna
562 področja pa ne pripadajo nobeni datoteki. Področje ,,*Buffer List*``,
563 na primer, je že eno takih. To delovno področje smo ustvarili
564 ravnokar, ko smo pognali ukaz C-x C-b. VSAKO besedilo, ki ga vidite v
565 katerem od Emacsovih oken, je vedno del kakšnega delovnega področja.
566
567 >> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih področij.
568
569 Če ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to
570 ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na
571 delovnem področju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali
572 spreminjanje delovnega področja druge datoteke nima nobenega vpliva na
573 področje prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo
574 udobno pot, da shranimo delovno področje prve datoteke. Nerodno bi
575 bilo preklapljanje na prvo področje s C-x C-f, da bi shranili s C-x
576 C-s. Namesto tega imamo:
577
578 C-x s Shrani nekatera delovna področja
579
580 Ukaz C-x poišče delovna področja, katerih vsebina je bila spremenjena,
581 odkar je bila zadnjič shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno
582 področje C-x s vpraša, če ga želite shraniti.
583
584
585 * RAZŠIRJEN NABOR UKAZOV
586 ------------------------
587
588 Še mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslužili, da jih obesimo na
589 razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl.
590 eXtend - razširiti), ki uvede ukaz iz razširjenega nabora. Dveh vrst je:
591
592 C-x Znakovna razširitev (angl. Character eXtend).
593 Sledi mu en sam znak.
594 M-x Razširitev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime
595 ukaza.
596
597 Tudi ti ukazi so na splošno uporabni, ne uporabljamo pa jih tako
598 pogosto kot tiste, ki ste se jih že naučili. Dva ukaza iz razširjenega
599 nabora že poznamo: C-x C-f, s katerim poiščemo datoteko, in C-x C-s, s
600 katerim datoteko shranimo. Še en primer je ukaz, s katerim Emacsu
601 povemo, da želimo končati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x
602 C-c (ne skrbite: preden konča, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene
603 datoteke).
604
605 Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *začasno*, tako da lahko ob vrnitvi
606 nadaljujemo z delom, kjer smo ostali.
607
608 Na sistemih, ki to dopuščajo, ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno
609 lupino, a ga ne konča - če uporabljate ukazno lupino C, se lahko
610 vrnete z ukazom ,fg` ali splošneje z ukazom ,,%emacs``.
611
612 Drugod ukaz C-z požene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko
613 poženete kakšen drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem
614 primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz ,,exit`` v ukazni lupini
615 je navadno način, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs.
616
617 Ukaz C-x C-c uporabimo, če se nameravamo odjaviti s sistema. To je
618 tudi pravilen način za izhod iz Emacsa, če je tega pognal program za
619 delo s pošto ali kak drug program, saj ta verjetno ne ve, kaj
620 napraviti z začasno prekinjenim Emacsom. V vseh ostalih primerih pa,
621 če se ne nameravate odjaviti s sistema, uporabite C-z, in se vrnite v
622 Emacs, ko bi radi spet urejali besedilo.
623
624 Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje:
625
626 C-x C-f Poišči datoteko.
627 C-x C-s Shrani datoteko.
628 C-x C-b Seznam delovnih področij.
629 C-x C-c Končaj Emacs.
630 C-x u Preklic zadnjega ukaza.
631
632 Poimenovani razširjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo še bolj
633 poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih načinih dela. Eden
634 takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en
635 niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpiše v pogovornem
636 vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa čaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga
637 želite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte
638 samo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime. Ukaz vnesete s
639 pritiskom na <Return>.
640
641 Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga želite
642 zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej
643 vnesete in zaključite s pritiskom na tipko Return.
644
645 >> Premaknite kazalček na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem
646 vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>.
647
648 Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede
649 z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo
650 ,,spremenila``.
651
652
653 * AVTOMATIČNO SHRANJEVANJE
654 --------------------------
655
656 Spremembe v datoteki, ki jih še niste shranili na disk, so izgubljene,
657 če medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem,
658 Emacs periodično avtomatično shrani vse datoteke, ki jih
659 urejate. Avtomatično shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po
660 znaku ,#` na začetku in koncu imena: če se je vaša datoteka imenovala
661 ,,hello.c``, se avtomatično shranjena datoteka imenuje
662 ,,#hello.c#``. Ko normalno shranite datoteko, avtomatično shranjena
663 datoteka ni več potrebna, in Emacs jo pobriše.
664
665 Če res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomatično
666 shranjeno besedilo tako, da normalno poiščete datoteko (pravo ime
667 datoteke, ne ime avtomatično shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x
668 recover file<Return>. Ko vas vpraša za potrditev, vtipkajte yes<Return>
669 za nadaljevanje in povrnitev avtomatično shranjenenih podatkov.
670
671
672 * ODZIVNO PODROČJE
673 ------------------
674
675 Kadar Emacs opazi, da počasi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici
676 na dnu zaslona odzivno področje in v njem sproti prikazuje natipkano.
677
678
679 * STATUSNA VRSTICA
680 ------------------
681
682 Vrstica nad odzivnim področjem je statusna vrstica. Ta kaže verjetno
683 nekaj podobnega kot:
684
685 --:** TUTORIAL (Fundamental)--58%----------------------
686
687 V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga
688 urejate.
689
690 Zdaj že veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo
691 poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona še NN
692 odstotkov celotne datoteke. Če je začetek datoteke na zaslonu, bo
693 namesto --00%-- pisalo --Top--. Podobno bo pisalo --Bot--, če je
694 zadnja vrstica datoteke na zaslonu. Če je datoteka, ki jo ogledujete,
695 tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--.
696
697 Zvezdice na začetku vrstice pomenijo, da ste datoteko že spreminjali.
698 Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic,
699 so samo črtice.
700
701 Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kakšnem načinu dela
702 Emacs. Privzeti način je osnovni način (Fundamental), v katerem ste
703 sedaj. Fundamental je eden od glavnih načinov (angl. major
704 mode). Emacs pozna veliko različnih glavnih načinov. Nekateri od njih
705 so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju
706 besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni način,
707 njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj piše
708 Fundamental.
709
710 Glavni načini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo,
711 denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak
712 programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati,
713 mora vsak glavni način vnesti komentarje drugače. Ker je vsak glavni
714 način ime razširjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni
715 način. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v način
716 Fundamental.
717
718 Če nameravate popravljati slovensko (ali angleško) besedilo, kot je na
719 primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni način (Text).
720 >> Vtipkajte M-x text mode<Return>.
721
722 Ne skrbite, noben od ukazov, ki ste se jih naučili, se s tem ne
723 spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opuščaje za
724 dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem načinu jih je
725 obravnaval kot meje med besedami.
726
727 Glavni načini navadno počenjajo majhne spremembe, kot je ta: večina
728 ukazov ,,opravi isti posel``, vendar pa to počnejo na različen način.
729
730 Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem načinu dobite z ukazom C-h m.
731
732 >> Uporabite C-u C-v enkrat ali večkrat, toliko, da bo ta vrstica blizu
733 vrha zaslona.
734 >> Vtipkajte C-h m, da vidite, v čem se tekstovni način (Text) razlikuje
735 od osnovnega (Fundamental).
736 >> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona.
737
738 Glavnim načinom pravimo glavni načini zato, ker obstajajo tudi
739 podnačini (angl. minor modes). Podnačini ne nadomeščajo glavnih
740 načinom, ampak le spreminjajo njihovo obnašanje. Podnačine lahko
741 aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega načina in neodvisno
742 od ostalih podnačinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnačina,
743 en podnačin, ali kombinacijo večih podnačinov.
744
745 Podnačin, ki je zelo uporaben, posebno za pisanje besedil, je Auto
746 Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatično deli vrstice na
747 presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge.
748
749 Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<return>. Ko je
750 vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x
751 auto fill mode<return>. Z istim ukazom torej preklapljamo
752 (angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem.
753
754 >> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode. Potem začnite tipkati "asdf asdkl
755 sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil vrstico na dve.
756 Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj Auto Fill prelamlja
757 vrstice samo na presledkih.
758
759 Širina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko
760 spremenite z ukazom C-x f. Novo širino morate podati kot številčni
761 argument.
762
763 >> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte
764 nekaj besedila in poglejte, če bo Emacs res delil vrstice pri 20
765 znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70.
766
767 Auto Fill deluje le, kadar pišete novo besedilo, ne pa,
768 kadar popravljate že napisan odstavek.
769 Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalček premaknete nekam
770 znotraj odstavka in ukažete M-q (Meta-q).
771
772 >> Premaknite kazalček v prejšnji odstavek in izvedite M-q.
773
774
775 * ISKANJE
776 ---------
777
778 Emacs lahko v besedilu poišče niz znakov (zaporedje znakov ali besed),
779 naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov za
780 premikanje kazalčka, saj premakne kazalček na kraj v besedilu, kjer je
781 našel iskani niz.
782
783 Iskanje v Emacsu je morda nekoliko drugačno od tistega, ki ste ga
784 navajeni, in sicer je ,,inkrementalno``. To pomeni, da se iskanje
785 odvija hkrati s tem, ko tipkate iskani niz.
786
787 Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za
788 iskanje nazaj po datoteki. POČAKAJTE! Ne preizkušajte jih še ta hip!
789
790 Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz ,,I-search`` kot pozivnik
791 v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju
792 in vas čaka, da začnete tipkati, kar iščete. <Return> zaključi iskanje.
793
794 >> Pritisnite zdaj C-s. POČASI, črko za črko, vtipkajte besedo
795 ,,kazalček``. Za vsako vtipkano črko se ustavite in si oglejte, kaj
796 se je zgodilo s kazalčkom.
797 >> Še enkrat pritisnite C-s, da poiščete naslednji ,,kazalček``.
798 >> Šestkrat pritisnite <Delete> in opazujte, kako se premika kazalček.
799 >> Končajte iskanje s tipko <Return>.
800
801 Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju skuša
802 poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poiščete
803 naslednje mesto, kjer se pojavi ,,kazalček``, samo še enkrat
804 pritisnete C-s. Če takega mesta ni, Emacs čivkne in vam sporoči, da
805 iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje.
806
807 OPOZORILO: Na nekaterih sistemih bo s pritiskom na C-s ekran
808 zmrznil. To je znak, da je operacijski sistem prestregel znak C-s in
809 ga interpretiral kot znak za prekinitev toka podatkov, namesto da bi
810 ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na
811 C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental
812 Search`` v priročniku za nasvet, kako se spopasti s to nevšečnostjo.
813
814 Če sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delete>, boste opazili,
815 da to pobriše zadnji znak v iskanem nizu, kazalček pa se premakne
816 nazaj na mesto v besedilu, kjer je našel krajši niz. Na primer,
817 predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazalček na
818 mestu, kjer se prvič pojavi ,,ka``. Če zdaj pritisnete <Delete>, boste
819 s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazalček
820 postavil na mesto, kjer je prvič našel ,k`, preden ste natipkali še
821 ,a`.
822
823 Če sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak
824 (razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r),
825 se iskanje prekine.
826
827 C-s začne iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazalček, in
828 išče do konca datoteke. Če bi radi iskali proti začetku datoteke,
829 namesto C-s vtipkamo C-r. Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja
830 tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena.
831
832
833 * VEČ OKEN NA ZASLONU
834 ---------------------
835
836 Ena simpatičnih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati več oken
837 na ekranu, tudi če ne delamo v grafičnem načinu.
838
839 >> Premaknite kazalček v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l.
840 >> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni.
841 V obeh oknih imate odprt ta priročnik. Kazalček je ostal v zgornjem
842 oknu.
843 >> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu.
844 (Če nimate tipke Meta, tipkajte ESC C-v).
845 >> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazalček v
846 spodnje okno.
847 >> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke.
848 Zgornje okno še vedno kaže ta navodila.
849 >> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazalček se je vrnil na
850 mesto, kjer je bil, preden smo skočili v spodnje okno.
851
852 Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Vsako okno si zapomni, kje
853 v oknu je ostal kazalček, samo trenutno aktivno okno pa kazalček tudi
854 v resnici prikaže. Vsi običajni ukazi za urejanje, ki smo se jih
855 naučili, veljajo za aktivno okno.
856
857 Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu,
858 drugega pa uporabljamo samo za pomoč. Kazalček ostaja ves čas v oknu,
859 v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko
860 premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega.
861
862 C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Če imate v resnici tipko Meta (na
863 PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da držite pritisnjeni
864 tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od
865 tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta šele, ko
866 pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ,v`).
867
868 Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, če nimate tipke META
869 in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej
870 pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, Control-ESC v ne
871 deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator,
872 kot sta CONTROL in META.
873
874 >> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna.
875
876 (Če bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili
877 zgornjega. Razmišljajte o tem ukazu kot ,,Obdrži samo eno okno, in
878 sicer tisto, v katerem sem zdaj.``)
879
880 Seveda ni nujno, da obe okni kažeta isto delovno področje. Če v enem
881 oknu izvedete C-x C-f in poiščete novo datoteko, se vsebina drugega
882 okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo
883 datoteko.
884
885 Pa še ena pot, kako v dveh oknih prikažete dve različni datoteki:
886
887 >> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene vaših
888 datotek. Končajte z <Return>. Odpre se še eno okno in izbrana
889 datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazalček se preseli v drugo
890 okno.
891
892 >> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da
893 zaprete spodnje okno.
894
895
896 * REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA
897 ----------------------------
898
899 Včasih boste prišli v nekaj, čemur se pravi ,,rekurzivni nivo
900 urejanja``. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji
901 oklepajo ime glavnega načina. V osnovnem načinu bi, na primer, videli
902 [(Fundamental)] namesto (Fundamental).
903
904 Iz rekurzivnega nivoja urejanja se rešite, če vtipkate ESC ESC ESC. To
905 zaporedje je vsenamenski ukaz ,,pojdi ven``. Uporabite ga lahko tudi
906 za ukinjanje odvečnih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika.
907
908 >> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte
909 ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega.
910
911 Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g
912 prekliče ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja.
913
914
915 * DODATNA POMOČ
916 ---------------
917
918 V tem uvodu smo poskušali zbrati dovolj informacij, da lahko začnete
919 Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoče vse to
920 zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi naučili kaj o številnih
921 koristnih možnostih, ki jih še ne poznate. Emacs ima že vgrajene
922 veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CTRL-h (h
923 kot ,,help``, pomoč).
924
925 Za pomoč pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kakšno pomoč
926 želite. Če ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo
927 povedal, kakšna pomoč je sploh na voljo. Če ste vtipkali C-h, pa ste
928 si premislili, lahko ukaz prekličete s C-g.
929
930 (Ponekod se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni dobro, in v takem
931 primeru se pritožite sistemskemu vzdrževalcu. Medtem pa, če C-h ne
932 prikaže sporočila o pomoči na dnu zaslona, namesto tega poskusite
933 pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.)
934
935 Najosnovnejši tip pomoči prikaže C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem
936 pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal
937 kratek opis ukaza.
938
939 >> Vtipkajte C-h c Control-p.
940 Izpiše se nekaj takega kot
941
942 C-p runs the command previous-line
943
944 Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Imena funkcij
945 uporabljamo, kadar pišemo prilagoditve in razširitve Emacsa. Ker pa so
946 navadno imena funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija
947 počne, bo verjetno to tudi dovolj za kratko osvežitev, če ste se z
948 ukazom že kdaj srečali.
949
950 Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s,
951 ali, če nimate tipke META, <Esc>v.
952
953 Za več informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c.
954
955 >> Vtipkajte C-h k Control-p.
956
957 To odpre novo okno in v njem prikaže dokumentacijo o funkciji, obenem
958 z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna
959 z pomočjo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko
960 urejate, medtem ko imate odprto okno s pomočjo, in ga zaprete, ko ste
961 končali.
962
963 Sledi še nekaj uporabnih možnosti, ki jih ponuja pomoč:
964
965 C-h f Opiši funkcijo. Kot argument morate podati ime
966 funkcije.
967
968 >> Poskusite C-h f previous-line<Return>.
969 To izpiše vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p.
970
971 C-h a Apropos. Vtipkajte ključno besedo in Emacs bo izpisal
972 vse ukaze, ki vsebujejo to ključno besedo. Vse te
973 ukaze lahko prikličete z Meta-x. Pri nekaterih ukazih
974 bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno
975 zaporedje, s katerim dosežete isti učinek.
976
977 >> Vtipkajte C-h a file<Return>.
978
979 To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo
980 ,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpiše
981 tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in
982 write-file.
983
984 >> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomočjo. Poskusite
985 nekajkrat.
986
987 >> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomočjo.
988
989
990 * ZAKLJUČEK
991 -----------
992
993 Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. Če bi radi samo
994 začasno skočili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa
995 storite to z ukazom C-z.
996
997 Ta učbenik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v
998 Emacsu. Če se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase -
999 pritožite se!
1000
1001
1002 RAZMNOŽEVANJE IN RAZŠIRJANJE
1003 ----------------------------
1004
1005 Angleški izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih
1006 besedil, začenši s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni
1007 Emacs. V slovenščino ga je prevedel Primož Peterlin.
1008
1009 To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo
1010 razmnoževanje in razširjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
1011
1012 Copyright (c) 1985, 1996, 1997 Free Software Foundation
1013
1014 Dovoljeno je izdelovati in razširjati neokrnjene kopije tega spisa
1015 v kakršnikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o
1016 avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku
1017 nadaljnje razširjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju.
1018
1019 Pod pogoji iz prejšnjega odstavka je dovoljeno razširjati
1020 spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, če je jasno
1021 označeno, kdo je nazadnje vnesel spremembe.
1022
1023 Pogoji za razmnoževanje in razširjanje samega Emacsa so malo drugačni,
1024 a v istem duhu. Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem dajte
1025 kopijo programa GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti
1026 obstrukcionizem (,,lastništvo``) v programju tako, da uporabljate,
1027 pišete in delite prosto programje!
1028
1029 ;;; Local Variables:
1030 ;;; coding: iso-latin-2
1031 ;;; End: