771
+ − 1 Copyright (c) 1985,96,97 Free Software Foundation, Inc; See end for conditions.
+ − 2 Emacs. Prvo berilo.
+ − 3
+ − 4 Ukazi v Emacsu v splo�nem vklju�ujejo tipki CONTROL (v�asih ozna�eni
+ − 5 CTRL ali CTL) in META (v�asih ozna�ena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
+ − 6 vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okraj�avi:
+ − 7
+ − 8 C-<chr> pomeni, da moramo dr�ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko
+ − 9 vtipkamo znak <chr>. Oznaka C-f tako pomeni: dr�imo
+ − 10 pritisnjeno tipko CONTROL in pritisnemo tipko f.
+ − 11 M-<chr> pomeni, da moramo dr�ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali ALT,
+ − 12 ko vtipkamo znak <chr>. �e na tipkovnici ni tipk META, EDIT
+ − 13 ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem
+ − 14 pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo ozna�evali z <ESC>.
+ − 15
+ − 16 Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka).
+ − 17 V u�beniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Ozna�ujeta jih
+ − 18 znaka ,>>` ob levem robu. Primer:
+ − 19 <<help-with-tutorial napolni preostanek s praznimi vrsticami>>
+ − 20 >> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prika�i naslednji zaslon),
+ − 21 da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite
+ − 22 hkrati kontrolno tipko in V). Od zdaj naprej boste morali to
+ − 23 napraviti sami vsaki�, ko pridete do konca zaslona.
+ − 24
+ − 25 Ste opazili, da sta se dve vrstici s prej�njega zaslona ponovili? Ta
+ − 26 kontinuiteta olaj�a branje pri skakanju s strani na stran.
+ − 27
+ − 28 Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po
+ − 29 datoteki. Zdaj �e veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z
+ − 30 ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v
+ − 31 (pritisnite tipko META in jo dr�ite ter pritisnite tipko v, ali pa
+ − 32 pritisnite in spustite <ESC> ter zatem pritisnite tipko v, �e tipke
+ − 33 META, EDIT ali ALT na va�i tipkovnici ni).
+ − 34
+ − 35 >> Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta.
+ − 36
+ − 37
+ − 38 * POVZETEK
+ − 39 ----------
+ − 40
+ − 41 Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi:
+ − 42
+ − 43 C-v Premik se za cel zaslon naprej
+ − 44 M-v Premik se za cel zaslon nazaj
+ − 45 C-l Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali
+ − 46 centriran okoli besedila, kjer se nahaja kazal�ek (znak v
+ − 47 C-l je �rka L, ne �tevka 1)
+ − 48
+ − 49 >> Poi��ite kazal�ek na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega.
+ − 50 Vtipkajte C-l.
+ − 51 Ponovno poi��ite kazal�ek. Besedilo okoli njega je ostalo isto.
+ − 52
+ − 53
+ − 54 * PREMIKANJE KAZAL�KA
+ − 55 ---------------------
+ − 56
+ − 57 Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa
+ − 58 pridemo do izbranega mesta na zaslonu?
+ − 59
+ − 60 Na�inov je ve�. Najosnovnej�i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in
+ − 61 C-n. Ti po vrsti premaknejo kazal�ek v prej�njo vrstico, znak nazaj,
+ − 62 znak naprej, in v naslednjo vrstico. Grafi�no prikazano:
+ − 63
+ − 64 prej�nja vrstica, C-p
+ − 65 :
+ − 66 :
+ − 67 nazaj, C-b .... trenutni polo�aj kazal�ka .... naprej, C-f
+ − 68 :
+ − 69 :
+ − 70 naslednja vrstica, C-n
+ − 71
+ − 72 >> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazal�ek v sredinsko vrstico
+ − 73 na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na
+ − 74 sredino zaslona.
+ − 75
+ − 76 V angle��ini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous` (prej�nji),
+ − 77 N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F kot ,forward`
+ − 78 (naprej). To so osnovni ukazi za premikanje kazal�ka in uporabljali jih
+ − 79 boste VES �AS. �im prej se jih nau�ite, tem bolje.
+ − 80
+ − 81 >> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazal�ek do te vrstice.
+ − 82
+ − 83 >> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat
+ − 84 pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazal�kom na sredini
+ − 85 vrstice.
+ − 86
+ − 87 Vsaka vrstice v besedilu je zaklju�ena z znakom za novo vrstico
+ − 88 (angl. Newline). Ta lo�uje vrstico v besedilu od naslednje. Tudi
+ − 89 zadnja vrstica v datoteki mora biti zalju�ena z znakom za novo vrstico
+ − 90 (�eprav tega Emacs ne zahteva).
+ − 91
+ − 92 >> Poskusite ukaz C-b, ko je kazal�ek na za�etku vrstice. Kazal�ek se
+ − 93 mora premakniti na konec prej�nje vrstice. To je zato, ker se je
+ − 94 ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice.
+ − 95
+ − 96 Ukaz C-f premika kazal�ek prek znaka za novo vrstico enako kot C-b.
+ − 97
+ − 98 >> Poskusite �e nekajkrat pritisniti C-b, da dobite ob�utek za
+ − 99 premikanje kazal�ka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca
+ − 100 vrstice. �e enkrat pritisnite C-f, da sko�ite v naslednjo vrstico.
+ − 101
+ − 102 Ko s kazal�kom dose�ete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo
+ − 103 toliko premakne, da kazal�ek ostane na zaslonu. V angle��ini se temu
+ − 104 pravi ,,scrolling``. To omogo�a, da lahko premaknemo kazal�ek na
+ − 105 katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu.
+ − 106
+ − 107 >> Poskusite kazal�ek pripeljati s C-n �isto do dna zaslona in si oglejte,
+ − 108 kaj se zgodi.
+ − 109
+ − 110 �e se vam zdi premikanje po en znak prepo�asno, se lahko premikate za
+ − 111 celo besedo. M-f (Meta-f) premakne kazal�ek za eno besedo naprej, M-b
+ − 112 pa za besedo nazaj.
+ − 113
+ − 114 >> Poskusite nekajkrat M-f in M-b.
+ − 115
+ − 116 �e je kazal�ek sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. �e je v
+ − 117 belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b
+ − 118 deluje podobno, a v nasprotni smeri.
+ − 119
+ − 120 >> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa �e nekaj C-f in
+ − 121 C-b. Opazujte u�inke M-f in M-b, ko je kazal�ek sredi besede ali
+ − 122 med besedami.
+ − 123
+ − 124 Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na
+ − 125 drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nana�ajo na operacije nad
+ − 126 enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control
+ − 127 nana�ajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice
+ − 128 ipd.).
+ − 129
+ − 130 Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e
+ − 131 premakneta kazal�ek na za�etek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na
+ − 132 za�etek oz. konec stavka.
+ − 133
+ − 134 >> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e.
+ − 135 Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e.
+ − 136
+ − 137 Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo ni�, ponovljeni M-a pa se
+ − 138 premikajo naprej? �eprav se ne obna�ata enako, pa je vendar obna�anje
+ − 139 enega in drugega po svoje naravno.
+ − 140
+ − 141 Polo�aju kazal�ka na zaslonu pravimo tudi ,,point``, to�ka.
+ − 142 Parafrazirano: kazal�ek ka�e na zaslonu, kje je to�ka v besedilu.
+ − 143
+ − 144 Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazal�ka, vklju�no s premiki
+ − 145 po besedo in stavek:
+ − 146
+ − 147 C-f Premik za znak naprej
+ − 148 C-b Premik za znak nazaj
+ − 149
+ − 150 M-f Premik za besedo naprej
+ − 151 M-b Premik za besedo nazaj
+ − 152
+ − 153 C-n Premik v naslednjo vrstico
+ − 154 C-p Premik v prej�njo vrstico
+ − 155
+ − 156 C-a Premik na za�etek vrstice
+ − 157 C-e Premik na konec vrstice
+ − 158
+ − 159 M-a Premik na za�etek stavka
+ − 160 M-e Premik na konec stavka
+ − 161
+ − 162 >> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov.
+ − 163 To so najpogosteje uporabljani ukazi.
+ − 164
+ − 165 �e dva pomembna ukaza za premikanje kazal�ka sta M-< (Meta-manj�i od),
+ − 166 ki ga premakne na za�etek datoteke, in M-> (Meta-ve�ji od), ki ga
+ − 167 premakne na konec datoteke.
+ − 168
+ − 169 Na ameri�kih tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate
+ − 170 pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako -
+ − 171 prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug
+ − 172 ukaz, Meta-vejica. Na na�ih tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko,
+ − 173 in za ukaz M-> morate pritisniti �e tipko Shift.
+ − 174
+ − 175 >> Poskusite zdaj M-<, skok na za�etek tega u�benika.
+ − 176 Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v.
+ − 177
+ − 178 >> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega u�benika.
+ − 179 Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v.
+ − 180
+ − 181 �e ima va�a tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazal�ek po
+ − 182 zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporo�amo, da se privadite ukazov C-b,
+ − 183 C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prvi�, delujejo na �isto vseh
+ − 184 terminalih. Drugi�, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je
+ − 185 tipkanje ukazov s Control hitrej�e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker
+ − 186 ni treba ves �as premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in
+ − 187 nazaj. In tretji�, ko se enkrat navadite teh ukazov s Control, se boste
+ − 188 enostavneje nau�ili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazal�ka.
+ − 189
+ − 190 Ve�ini ukazov v Emacsu lahko podamo �tevil�ni argument; najve�krat ta
+ − 191 pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Ve�kratno ponovitev
+ − 192 ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem �tevilo,
+ − 193 kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje �eljeni ukaz. �e ima va�a
+ − 194 tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in
+ − 195 namesto tega vtipkate �tevilo ponovitev, medtem ko dr�ite pritisnjeno
+ − 196 tipko META. Druga metoda je sicer kraj�a, priporo�amo pa prvo, ker
+ − 197 deluje na vseh terminalih. Tak�en �tevil�ni argument je ,,prefiksni``
+ − 198 argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nana�a.
+ − 199
+ − 200 Primer: C-u 8 C-f premakne kazal�ek za osem znakov naprej.
+ − 201
+ − 202 >> Poskusite s primernim argumentom za �tevilo ponovitev ukaza
+ − 203 C-n ali C-p priti �im bli�e tej vrstici v enem samem skoku.
+ − 204
+ − 205 Ve�ina ukazov, ne pa vsi, uporablja �tevil�ni argument kot �tevilo
+ − 206 ponovitev ukaza. Nekateri ukazi (nobeden od tistih, ki smo si jih
+ − 207 ogledali do zdaj) ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim
+ − 208 argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot obi�ajno.
+ − 209
+ − 210 Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a druga�ni. �e jima podamo argument,
+ − 211 premakneta zaslon za navedeno �tevilo vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u
+ − 212 4 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 4 vrstice.
+ − 213
+ − 214 >> Poskusite zdaj C-u 8 C-v
+ − 215
+ − 216 To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. �e bi ga radi
+ − 217 premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom.
+ − 218
+ − 219 �e uporabljate X Windows, imate verjetno ob levem robu Emacsovega
+ − 220 okna navpi�no pravokotno ploskev, imenovano drsnik. Pogled na
+ − 221 besedilo lahko premikate tudi tako, da z mi�ko kliknete na drsnik.
+ − 222
+ − 223 >> Postavite kazalec na vrh ozna�enega obmo�ja na drsniku in pritisnite
+ − 224 srednji gumb na mi�ki. To bi moralo premakniti besedilo na mesto,
+ − 225 dolo�eno s tem, kako visoko ali nizko na drsnik ste kliknili.
+ − 226
+ − 227 >> Medtem ko dr�ite srednji gumb pritisnjen, premikajte mi�ko gor in
+ − 228 dol. Vidite, kako se premika besedilo v Emacsovem oknu, ko
+ − 229 premikate mi�ko?
+ − 230
+ − 231
+ − 232 * �E SE EMACS OBESI
+ − 233 -------------------
+ − 234
+ − 235 �e se Emacs preneha odzivati na va�e ukaze, ga lahko varno prekinete z
+ − 236 ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo
+ − 237 predolgo, da bi se izvedli.
+ − 238
+ − 239 Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da prekli�ete �tevil�ni
+ − 240 argument, ali pa za�etek ukaza, ki ga ne �elite izvesti.
+ − 241
+ − 242 >> Vtipkajte C-u 100, s �imer ste izbrali �tevil�ni argument 100,
+ − 243 zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazal�ek se je
+ − 244 premaknil le za en znak, ker ste �tevil�ni argument vmes preklicali
+ − 245 s C-g.
+ − 246
+ − 247 Tudi �e ste po nesre�i vtipkali <ESC>, se ga lahko znebite s C-g.
+ − 248
+ − 249
+ − 250 * ONEMOGO�ENI UKAZI
+ − 251 -------------------
+ − 252
+ − 253 Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma ,,onemogo�enih``, da bi jih
+ − 254 za�etniki ne izvedli po nesre�i.
+ − 255
+ − 256 �e vtipkate tak onemogo�en ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z
+ − 257 obvestilom, kateri ukaz ste sku�ali izvesti, in vas vpra�alo, �e ga
+ − 258 res �elite izvesti.
+ − 259
+ − 260 �e v resnici �elite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor
+ − 261 na vpra�anje. Normalno verjetno ukaza ne �elite izvesti, zato na
+ − 262 vpra�anje odgovorite z ,n`.
+ − 263
+ − 264 >> Vtipkajte <ESC> : (ki je onemogo�en ukaz), zatem odgovorite n.
+ − 265
+ − 266
+ − 267 * OKNA
+ − 268 ------
+ − 269
+ − 270 Emacs lahko prika�e ve� oken in v vsakem svoje besedilo. Kasneje bomo
+ − 271 razlo�ili, kako uporabljamo ve� oken hkrati. Zaenkrat bomo povedali
+ − 272 le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre vgrajena pomo� ali
+ − 273 pa izpis kak�nega drugega programa. Preprosto je:
+ − 274
+ − 275 C-x 1 Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala).
+ − 276
+ − 277 To je Ctrl-x, ki mu sledi �tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne �ez cel
+ − 278 zaslon okno, v katerem se nahaja kazal�ek, ostala pa zapre.
+ − 279
+ − 280 >> Premaknite kazal�ek do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l
+ − 281 >> Vtipkajte Ctrl-h k Ctrl-f.
+ − 282 Vidite, kako se je to okno skr�ilo in odstopilo prostor oknu,
+ − 283 ki pojasnjuje ukaz Ctrl-f?
+ − 284
+ − 285 >> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo.
+ − 286
+ − 287 Za razliko od ukazov, ki smo se jih nau�ili do zdaj, je ta ukaz
+ − 288 sestavljen iz dveh znakov. Za�ne se z znakom Control-x. Cela vrsta
+ − 289 ukazov se za�ne enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami,
+ − 290 delovnimi podro�ji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se
+ − 291 za�nejo s Control-x, ki mu sledi �e en, dva ali trije znaki.
+ − 292
+ − 293
+ − 294 * VRIVANJE IN BRISANJE
+ − 295 ----------------------
+ − 296
+ − 297 �e �elite v obstoje�e besedilo vriniti novo, preprosto premaknite
+ − 298 kazal�ek na �eljeno mesto in za�nite tipkati. Znake, ki jih lahko
+ − 299 vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in
+ − 300 jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za
+ − 301 skok v novo vrstico.
+ − 302
+ − 303 Zadnji vtipkani znak lahko izbri�ete s pritiskom na tipko <Delete>. Na
+ − 304 nekaterih tipkovnicah je ozna�ena z <Del>. Ponekod (ne pa povsod!)
+ − 305 slu�i za brisanje tipka <Backspace>.
+ − 306
+ − 307 Splo�no <Delete> pobri�e znak neposredno pred trenutnim polo�ajem
+ − 308 kazal�ka.
+ − 309
+ − 310 >> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delete> pobri�ite.
+ − 311 Ni� naj vas ne skrbi, �e se je ta vrstica spremenila. Izvirnika
+ − 312 tega u�benika ne boste pokvarili -- tole je samo va�a osebna kopija.
+ − 313
+ − 314 Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji
+ − 315 vrstici na zaslonu. Obrnjena po�evnica (znak ,\`) ob desnem robu
+ − 316 ozna�uje vrstico, ki se nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici.
+ − 317
+ − 318 >> Zdaj za�nite tipkati besedilo, dokler ne dose�ete desnega roba, in
+ − 319 �e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.
+ − 320
+ − 321 >> S tipko <Delete> pobri�ite toliko znakov, da vrstica ne sega
+ − 322 ve� �ez �irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji
+ − 323 vrstici je izginil.
+ − 324
+ − 325 Znak za novo vrstico lahko pobri�emo enako kot vsak drug znak. S tem,
+ − 326 ko pobri�emo znak za novo vrstico, zdru�imo vrstici v eno samo. �e bo
+ − 327 nova vrstica predolga, da bi cela pri�la na zaslon, bo razdeljena v
+ − 328 ve� zaslonskih vrstic.
+ − 329
+ − 330 >> Premaknite kazal�ek na za�etek vrstice in pritisnite <Delete>. To
+ − 331 zdru�i vrstico s prej�njo.
+ − 332
+ − 333 >> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo
+ − 334 vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali.
+ − 335
+ − 336 Spomnimo se, da lahko za ve�ino ukazov v Emacsu dolo�imo, naj se
+ − 337 izvedejo ve�krat zaporedoma; to vklju�uje tudi vnos teksta. Ponovitev
+ − 338 obi�ajnega znaka ga ve�krat vrine v besedilo.
+ − 339
+ − 340 >> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 *
+ − 341
+ − 342 Zdaj ste se nau�ili najpreprostej�i na�in, da v Emacsu nekaj natipkate
+ − 343 in popravite. Bri�ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek
+ − 344 ukazov za brisanje:
+ − 345
+ − 346 <Delete> pobri�e znak tik pred kazal�kom (levo od
+ − 347 oznake za kazal�ek)
+ − 348 C-d pobri�e znak tik za kazal�kom (,pod` oznako
+ − 349 za kazal�ek)
+ − 350
+ − 351 M-<Delete> pobri�e besedo tik pred kazal�kom
+ − 352 M-d pobri�e besedo tik za kazal�kom
+ − 353
+ − 354 C-k zavr�e besedilo desno od kazal�ka do konca vrstice
+ − 355 M-k zavr�e besedilo od polo�aja kazal�ka do konca stavka
+ − 356
+ − 357 �rka ,d` je iz angle�ke besede ,delete` (pobrisati), �rka ,k` pa iz
+ − 358 besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delete> in C-d na eni, ter
+ − 359 M-<Delete> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo za�ela
+ − 360 C-f in M-f (<Delete> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne
+ − 361 moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na
+ − 362 vrstice, drugi na stavke.
+ − 363
+ − 364 Kadarkoli pobri�ete kaj ve� kot en sam znak naenkrat, si Emacs za vsak
+ − 365 primer zapomni, kaj ste zavrgli, in lahko zavr�eno vrnete (angl.
+ − 366 ,,yank`` -- potegniti). Besedilo, ki smo ga zavrgli, lahko vrinemo
+ − 367 nazaj na isto mesto ali kam drugam. Lahko ga vrinemo tudi ve�krat, in
+ − 368 tako napravimo ve� kopij. Ukaz za vra�anje zavr�enega besedila je C-y.
+ − 369
+ − 370 Razlika med tem, �e zavr�ete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``,
+ − 371 pobiti) ali pa �e pobri�ete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko
+ − 372 prvega vrnete nazaj z ukazom C-y, drugega pa ne. Na splo�no ukazi, ki
+ − 373 lahko povzro�ijo veliko �kode (pobri�ejo veliko besedila), shranijo
+ − 374 pobrisano besedilo; tisti, ki pobri�ejo samo posamezni znak, ali samo
+ − 375 prazne vrstice in presledke, pa ne.
+ − 376
+ − 377 >> Postavite kazal�ek na za�etek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da
+ − 378 pobri�ete vsebino vrstice.
+ − 379 >> �e enkrat pritisnite C-k. To pobri�e �e znak za novo vrstico.
+ − 380
+ − 381 Ste opazili, da prvi C-k pobri�e vsebino vrstice, naslednji C-k pa �e
+ − 382 vrstici samo, s �imer se vse besedilo pod biv�o vrstico premakne za
+ − 383 eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava �tevil�ni argument malo
+ − 384 druga�e: pobri�e toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj
+ − 385 ponovitev. C-u 2 C-k pobri�e dve polni vrstici besedila, kar je nekaj
+ − 386 drugega, kot �e dvakrat vtipkate C-k.
+ − 387
+ − 388 Besedilo, ki ste ga prej pobrisali, je shranjeno, in ga lahko povrnete
+ − 389 tja, kjer je trenutno kazal�ek, z ukazom C-y.
+ − 390
+ − 391 >> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo.
+ − 392
+ − 393 Ukaz C-y si predstavljajte, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam je
+ − 394 nekdo odnesel. �e ste uporabili ve� zaporednih ukazov C-k, je vse
+ − 395 pobrisano besedilo shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako
+ − 396 pobrisane vrstice.
+ − 397
+ − 398 >> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k.
+ − 399
+ − 400 Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo:
+ − 401
+ − 402 >> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazal�ek za nekaj vrstic navzdol
+ − 403 in �e enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele
+ − 404 besedila?
+ − 405
+ − 406 Kaj pa, �e ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar
+ − 407 ste za iskanim odlomkom pobrisali �e nekaj? C-y vrne samo nazadnje
+ − 408 pobrisan odlomek. Vendar tudi prej�nje besedilo ni izgubljeno. Do
+ − 409 njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano
+ − 410 besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim
+ − 411 besedilom. Vsak naslednji M-y prika�e �e eno prej. Ko ste kon�no
+ − 412 pri�li do iskanega besedila, ni treba napraviti ni� posebnega, da bi
+ − 413 ga obdr�ali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo
+ − 414 ostalo, kamor ste ga odlo�ili.
+ − 415
+ − 416 �e pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na za�ete, torej
+ − 417 spet na zadnje pobrisano besedilo.
+ − 418
+ − 419 >> Pobri�ite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobri�ite �e
+ − 420 eno vrstico.
+ − 421 Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico.
+ − 422 Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico.
+ − 423 Ponovite ukaz M-y �e nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na
+ − 424 zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prika�e ponovno nazadnje
+ − 425 pobrisana vrstica, in �e naprej. �e �elite, lahko tudi ukazu
+ − 426 M-y podate pozitivno ali negativno �tevilo ponovitev.
+ − 427
+ − 428
+ − 429 * PREKLIC UKAZA (UNDO)
+ − 430 ----------------------
+ − 431
+ − 432 �e ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko
+ − 433 besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-x u. Normalno vrne
+ − 434 C-x u zadnjo spremembo besedila; �e ukaz ponovimo, prekli�emo �e
+ − 435 predzadnjo spremembo, in vsaka nadaljnja ponovitev se�e �e eno
+ − 436 spremembo globlje v zgodovino.
+ − 437
+ − 438 Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino na�ih ukazov, z dvema
+ − 439 izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu
+ − 440 (npr. premik kazal�ka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih
+ − 441 znakov shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-x u, ki
+ − 442 bi jih morali vtipkati.
+ − 443
+ − 444 >> Pobri�ite to vrstico z ukazom C-k, potem jo prikli�ite nazaj s C-x u.
+ − 445
+ − 446 C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje enako kot
+ − 447 s C-x u, ga je pa la�je odtipkati, �e morate ukaz ponoviti ve�krat
+ − 448 zaporedoma. Te�ava z ukazom C-_ je, da na nekaterih tipkovnicah ni
+ − 449 povsem o�itno, kako ga vtipkati, zato je podvojen �e kot C-x u. Na
+ − 450 nekaterih terminalih moramo na primer vtipkati /, medtem ko dr�imo
+ − 451 pritisnjeno tipko CONTROL.
+ − 452
+ − 453 �e podamo ukazu C-_ ali C-x u numeri�ni argument, je to enako, kot �e
+ − 454 bi ukaz ro�no ponovili tolikokrat, kot pravi argument.
+ − 455
+ − 456
+ − 457 * DATOTEKE
+ − 458 ----------
+ − 459
+ − 460 Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v
+ − 461 datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip,
+ − 462 ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da
+ − 463 na disku ,,poi��emo`` (angl. find) datoteko, preden za�nemo tipkati
+ − 464 (pravimo tudi, da ,,obi��emo`` datoteko).
+ − 465
+ − 466 Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je
+ − 467 bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa
+ − 468 spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo
+ − 469 (angl. save) na disk. Tako imamo mo�nost, da se izognemo temu, da bi
+ − 470 nam na pol spremenjene datoteke le�ale po disku, kadar tega ne
+ − 471 �elimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom,
+ − 472 lahko prvotno datoteko prikli�emo nazaj celo �e potem, ko smo datoteko
+ − 473 �e shranili na disk.
+ − 474
+ − 475 V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se za�ne in
+ − 476 kon�a z vezaji, in vsebuje niz znakov ,,--:-- TUTORIAL``. Ta del
+ − 477 zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo obiskali. Zdajle je to
+ − 478 ,,TUTORIAL``, va�a delovna kopija u�benika Emacsa. Ko boste poiskali
+ − 479 kak�no drugo datoteko, bo na tem mestu pisalo njeno ime.
+ − 480
+ − 481 Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero
+ − 482 datoteko i��emo. Pravimo, da ukaz ,,prebere argument s terminala`` (v
+ − 483 tem primeru je argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz
+ − 484
+ − 485 C-x C-f (poi��i datoteko)
+ − 486
+ − 487 vas Emacs povpra�a po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v
+ − 488 vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu podro�ju pravimo pogovorni
+ − 489 vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj
+ − 490 pogovornega vmesnika lahko uporabljate obi�ajne ukaze za urejanje, �e
+ − 491 ste se na primer pri tipkanju zmotili.
+ − 492
+ − 493 Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v
+ − 494 pogovornem vmesniku) lahko ukaz prekli�ete s C-g.
+ − 495
+ − 496 >> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa �e C-g. Zadnji ukaz od treh je
+ − 497 zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je
+ − 498 uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke.
+ − 499
+ − 500 Ko ste dokon�ali ime, ga vnesete s pritiskom na <Return>. S tem se
+ − 501 po�ene ukaz C-x C-f in poi��e iskano datoteko. Pogovorni vmesnik
+ − 502 izgine, ko je ukaz izveden.
+ − 503
+ − 504 Trenutek kasneje se vsebina datoteke pojavi na zaslonu. Zdaj lahko
+ − 505 dopolnjujete, urejate ali kako druga�e spreminjate vsebino. Ko �elite,
+ − 506 da ostanejo spremembe trajne, izvedete ukaz:
+ − 507
+ − 508 C-x C-s (shrani datoteko)
+ − 509
+ − 510 Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika ra�unalnika na datoteko na
+ − 511 disk. Ko prvi� izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako
+ − 512 da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega
+ − 513 razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak ,,~``.
+ − 514
+ − 515 Ko je Emacs shranil datoteko, izpi�e njeno ime. Shranjujte raje
+ − 516 pogosteje kot ne, da v primeru, �e gre z ra�unalnikom kaj narobe, ne
+ − 517 izgubite veliko.
+ − 518
+ − 519 >> Vtipkajte C-x C-s, s �imer boste shranili svojo kopijo tega
+ − 520 u�benika. Emacs bo v vrstici na dnu zaslona izpisal ,,Wrote
+ − 521 ...TUTORIAL``.
+ − 522
+ − 523 Opozorilo: na nekaterih sistemih bo ukaz C-x C-s zamrznil zaslon, in
+ − 524 tako ne boste videli, da Emacs �e kaj izpi�e. To je znak, da je
+ − 525 operacijski sistem prestregel znak C-s in ga interpretiral kot znak za
+ − 526 prekinitev toka podatkov, namesto da bi ga posredoval Emacsu. Zaslon
+ − 527 ,,odmrznete`` z ukazom C-q. �e je va� sistem eden takih, si za nasvet,
+ − 528 kako re�iti to nev�e�nost, oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to
+ − 529 Incremental Search`` v priro�niku za Emacs.
+ − 530
+ − 531 Poi��ete lahko lahko �e obstoje�o datoteko, da si jo ogledate ali
+ − 532 popravite, ali pa tudi datoteko, ki �e ne obstaja. To je na�in, kako z
+ − 533 Emacsom ustvarimo novo datoteko: poi��ite datoteko z izbranim imenom,
+ − 534 ki bo sprva prazna, in za�nite pisati. Ko jo boste prvi� shranili, bo
+ − 535 Emacs ustvaril datoteko z vne�enim besedilom. Od tod dalje delate na
+ − 536 �e obstoje�i datoteki.
+ − 537
+ − 538
+ − 539 * DELOVNA PODRO�JA
+ − 540 ------------------
+ − 541
+ − 542 Tudi �e ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva
+ − 543 ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo �e enkrat ,,poi��ete`` z
+ − 544 ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek.
+ − 545
+ − 546 >> Ustvarite datoteko z imenom ,,foo`` tako, da vtipkate C-x C-f
+ − 547 foo <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in
+ − 548 shranite v datoteko ,,foo`` z ukazom C-x C-s. Ko ste kon�ali, se
+ − 549 vrnite v u�benik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>.
+ − 550
+ − 551 Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem
+ − 552 podro�ju`` (angl. buffer). Ko poi��emo datoteko, Emacs ustvari zanjo
+ − 553 novo delovno podro�je. Vsa obstoje�a delovna podro�ja v Emacsu vidimo
+ − 554 z ukazom:
+ − 555
+ − 556 C-x C-b Seznam delovnih podro�ij.
+ − 557
+ − 558 >> Poskusite C-x C-b zdaj.
+ − 559
+ − 560 Vidite, da ima vsako delovno podro�je svoje ime, pri nekaterih pa pi�e
+ − 561 tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Druga delovna
+ − 562 podro�ja pa ne pripadajo nobeni datoteki. Podro�je ,,*Buffer List*``,
+ − 563 na primer, je �e eno takih. To delovno podro�je smo ustvarili
+ − 564 ravnokar, ko smo pognali ukaz C-x C-b. VSAKO besedilo, ki ga vidite v
+ − 565 katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak�nega delovnega podro�ja.
+ − 566
+ − 567 >> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih podro�ij.
+ − 568
+ − 569 �e ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to
+ − 570 ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na
+ − 571 delovnem podro�ju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali
+ − 572 spreminjanje delovnega podro�ja druge datoteke nima nobenega vpliva na
+ − 573 podro�je prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo
+ − 574 udobno pot, da shranimo delovno podro�je prve datoteke. Nerodno bi
+ − 575 bilo preklapljanje na prvo podro�je s C-x C-f, da bi shranili s C-x
+ − 576 C-s. Namesto tega imamo:
+ − 577
+ − 578 C-x s Shrani nekatera delovna podro�ja
+ − 579
+ − 580 Ukaz C-x poi��e delovna podro�ja, katerih vsebina je bila spremenjena,
+ − 581 odkar je bila zadnji� shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno
+ − 582 podro�je C-x s vpra�a, �e ga �elite shraniti.
+ − 583
+ − 584
+ − 585 * RAZ�IRJEN NABOR UKAZOV
+ − 586 ------------------------
+ − 587
+ − 588 �e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu�ili, da jih obesimo na
+ − 589 razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl.
+ − 590 eXtend - raz�iriti), ki uvede ukaz iz raz�irjenega nabora. Dveh vrst je:
+ − 591
+ − 592 C-x Znakovna raz�iritev (angl. Character eXtend).
+ − 593 Sledi mu en sam znak.
+ − 594 M-x Raz�iritev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime
+ − 595 ukaza.
+ − 596
+ − 597 Tudi ti ukazi so na splo�no uporabni, ne uporabljamo pa jih tako
+ − 598 pogosto kot tiste, ki ste se jih �e nau�ili. Dva ukaza iz raz�irjenega
+ − 599 nabora �e poznamo: C-x C-f, s katerim poi��emo datoteko, in C-x C-s, s
+ − 600 katerim datoteko shranimo. �e en primer je ukaz, s katerim Emacsu
+ − 601 povemo, da �elimo kon�ati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x
+ − 602 C-c (ne skrbite: preden kon�a, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene
+ − 603 datoteke).
+ − 604
+ − 605 Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *za�asno*, tako da lahko ob vrnitvi
+ − 606 nadaljujemo z delom, kjer smo ostali.
+ − 607
+ − 608 Na sistemih, ki to dopu��ajo, ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno
+ − 609 lupino, a ga ne kon�a - �e uporabljate ukazno lupino C, se lahko
+ − 610 vrnete z ukazom ,fg` ali splo�neje z ukazom ,,%emacs``.
+ − 611
+ − 612 Drugod ukaz C-z po�ene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko
+ − 613 po�enete kak�en drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem
+ − 614 primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz ,,exit`` v ukazni lupini
+ − 615 je navadno na�in, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs.
+ − 616
+ − 617 Ukaz C-x C-c uporabimo, �e se nameravamo odjaviti s sistema. To je
+ − 618 tudi pravilen na�in za izhod iz Emacsa, �e je tega pognal program za
+ − 619 delo s po�to ali kak drug program, saj ta verjetno ne ve, kaj
+ − 620 napraviti z za�asno prekinjenim Emacsom. V vseh ostalih primerih pa,
+ − 621 �e se ne nameravate odjaviti s sistema, uporabite C-z, in se vrnite v
+ − 622 Emacs, ko bi radi spet urejali besedilo.
+ − 623
+ − 624 Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje:
+ − 625
+ − 626 C-x C-f Poi��i datoteko.
+ − 627 C-x C-s Shrani datoteko.
+ − 628 C-x C-b Seznam delovnih podro�ij.
+ − 629 C-x C-c Kon�aj Emacs.
+ − 630 C-x u Preklic zadnjega ukaza.
+ − 631
+ − 632 Poimenovani raz�irjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo �e bolj
+ − 633 poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih na�inih dela. Eden
+ − 634 takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en
+ − 635 niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpi�e v pogovornem
+ − 636 vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa �aka, da vtipkate ime ukaza, ki ga
+ − 637 �elite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte
+ − 638 samo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime. Ukaz vnesete s
+ − 639 pritiskom na <Return>.
+ − 640
+ − 641 Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga �elite
+ − 642 zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej
+ − 643 vnesete in zaklju�ite s pritiskom na tipko Return.
+ − 644
+ − 645 >> Premaknite kazal�ek na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem
+ − 646 vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>.
+ − 647
+ − 648 Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede
+ − 649 z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo
+ − 650 ,,spremenila``.
+ − 651
+ − 652
+ − 653 * AVTOMATI�NO SHRANJEVANJE
+ − 654 --------------------------
+ − 655
+ − 656 Spremembe v datoteki, ki jih �e niste shranili na disk, so izgubljene,
+ − 657 �e medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem,
+ − 658 Emacs periodi�no avtomati�no shrani vse datoteke, ki jih
+ − 659 urejate. Avtomati�no shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po
+ − 660 znaku ,#` na za�etku in koncu imena: �e se je va�a datoteka imenovala
+ − 661 ,,hello.c``, se avtomati�no shranjena datoteka imenuje
+ − 662 ,,#hello.c#``. Ko normalno shranite datoteko, avtomati�no shranjena
+ − 663 datoteka ni ve� potrebna, in Emacs jo pobri�e.
+ − 664
+ − 665 �e res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomati�no
+ − 666 shranjeno besedilo tako, da normalno poi��ete datoteko (pravo ime
+ − 667 datoteke, ne ime avtomati�no shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x
+ − 668 recover file<Return>. Ko vas vpra�a za potrditev, vtipkajte yes<Return>
+ − 669 za nadaljevanje in povrnitev avtomati�no shranjenenih podatkov.
+ − 670
+ − 671
+ − 672 * ODZIVNO PODRO�JE
+ − 673 ------------------
+ − 674
+ − 675 Kadar Emacs opazi, da po�asi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici
+ − 676 na dnu zaslona odzivno podro�je in v njem sproti prikazuje natipkano.
+ − 677
+ − 678
+ − 679 * STATUSNA VRSTICA
+ − 680 ------------------
+ − 681
+ − 682 Vrstica nad odzivnim podro�jem je statusna vrstica. Ta ka�e verjetno
+ − 683 nekaj podobnega kot:
+ − 684
+ − 685 --:** TUTORIAL (Fundamental)--58%----------------------
+ − 686
+ − 687 V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga
+ − 688 urejate.
+ − 689
+ − 690 Zdaj �e veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo
+ − 691 poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona �e NN
+ − 692 odstotkov celotne datoteke. �e je za�etek datoteke na zaslonu, bo
+ − 693 namesto --00%-- pisalo --Top--. Podobno bo pisalo --Bot--, �e je
+ − 694 zadnja vrstica datoteke na zaslonu. �e je datoteka, ki jo ogledujete,
+ − 695 tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--.
+ − 696
+ − 697 Zvezdice na za�etku vrstice pomenijo, da ste datoteko �e spreminjali.
+ − 698 Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic,
+ − 699 so samo �rtice.
+ − 700
+ − 701 Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kak�nem na�inu dela
+ − 702 Emacs. Privzeti na�in je osnovni na�in (Fundamental), v katerem ste
+ − 703 sedaj. Fundamental je eden od glavnih na�inov (angl. major
+ − 704 mode). Emacs pozna veliko razli�nih glavnih na�inov. Nekateri od njih
+ − 705 so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju
+ − 706 besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni na�in,
+ − 707 njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj pi�e
+ − 708 Fundamental.
+ − 709
+ − 710 Glavni na�ini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo,
+ − 711 denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak
+ − 712 programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati,
+ − 713 mora vsak glavni na�in vnesti komentarje druga�e. Ker je vsak glavni
+ − 714 na�in ime raz�irjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni
+ − 715 na�in. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v na�in
+ − 716 Fundamental.
+ − 717
+ − 718 �e nameravate popravljati slovensko (ali angle�ko) besedilo, kot je na
+ − 719 primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni na�in (Text).
+ − 720 >> Vtipkajte M-x text mode<Return>.
+ − 721
+ − 722 Ne skrbite, noben od ukazov, ki ste se jih nau�ili, se s tem ne
+ − 723 spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opu��aje za
+ − 724 dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem na�inu jih je
+ − 725 obravnaval kot meje med besedami.
+ − 726
+ − 727 Glavni na�ini navadno po�enjajo majhne spremembe, kot je ta: ve�ina
+ − 728 ukazov ,,opravi isti posel``, vendar pa to po�nejo na razli�en na�in.
+ − 729
+ − 730 Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem na�inu dobite z ukazom C-h m.
+ − 731
+ − 732 >> Uporabite C-u C-v enkrat ali ve�krat, toliko, da bo ta vrstica blizu
+ − 733 vrha zaslona.
+ − 734 >> Vtipkajte C-h m, da vidite, v �em se tekstovni na�in (Text) razlikuje
+ − 735 od osnovnega (Fundamental).
+ − 736 >> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona.
+ − 737
+ − 738 Glavnim na�inom pravimo glavni na�ini zato, ker obstajajo tudi
+ − 739 podna�ini (angl. minor modes). Podna�ini ne nadome��ajo glavnih
+ − 740 na�inom, ampak le spreminjajo njihovo obna�anje. Podna�ine lahko
+ − 741 aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega na�ina in neodvisno
+ − 742 od ostalih podna�inov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podna�ina,
+ − 743 en podna�in, ali kombinacijo ve�ih podna�inov.
+ − 744
+ − 745 Podna�in, ki je zelo uporaben, posebno za pisanje besedil, je Auto
+ − 746 Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomati�no deli vrstice na
+ − 747 presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge.
+ − 748
+ − 749 Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<return>. Ko je
+ − 750 vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x
+ − 751 auto fill mode<return>. Z istim ukazom torej preklapljamo
+ − 752 (angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem.
+ − 753
+ − 754 >> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode. Potem za�nite tipkati "asdf asdkl
+ − 755 sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil vrstico na dve.
+ − 756 Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj Auto Fill prelamlja
+ − 757 vrstice samo na presledkih.
+ − 758
+ − 759 �irina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko
+ − 760 spremenite z ukazom C-x f. Novo �irino morate podati kot �tevil�ni
+ − 761 argument.
+ − 762
+ − 763 >> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte
+ − 764 nekaj besedila in poglejte, �e bo Emacs res delil vrstice pri 20
+ − 765 znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70.
+ − 766
+ − 767 Auto Fill deluje le, kadar pi�ete novo besedilo, ne pa,
+ − 768 kadar popravljate �e napisan odstavek.
+ − 769 Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazal�ek premaknete nekam
+ − 770 znotraj odstavka in uka�ete M-q (Meta-q).
+ − 771
+ − 772 >> Premaknite kazal�ek v prej�nji odstavek in izvedite M-q.
+ − 773
+ − 774
+ − 775 * ISKANJE
+ − 776 ---------
+ − 777
+ − 778 Emacs lahko v besedilu poi��e niz znakov (zaporedje znakov ali besed),
+ − 779 naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov za
+ − 780 premikanje kazal�ka, saj premakne kazal�ek na kraj v besedilu, kjer je
+ − 781 na�el iskani niz.
+ − 782
+ − 783 Iskanje v Emacsu je morda nekoliko druga�no od tistega, ki ste ga
+ − 784 navajeni, in sicer je ,,inkrementalno``. To pomeni, da se iskanje
+ − 785 odvija hkrati s tem, ko tipkate iskani niz.
+ − 786
+ − 787 Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za
+ − 788 iskanje nazaj po datoteki. PO�AKAJTE! Ne preizku�ajte jih �e ta hip!
+ − 789
+ − 790 Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz ,,I-search`` kot pozivnik
+ − 791 v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju
+ − 792 in vas �aka, da za�nete tipkati, kar i��ete. <Return> zaklju�i iskanje.
+ − 793
+ − 794 >> Pritisnite zdaj C-s. PO�ASI, �rko za �rko, vtipkajte besedo
+ − 795 ,,kazal�ek``. Za vsako vtipkano �rko se ustavite in si oglejte, kaj
+ − 796 se je zgodilo s kazal�kom.
+ − 797 >> �e enkrat pritisnite C-s, da poi��ete naslednji ,,kazal�ek``.
+ − 798 >> �estkrat pritisnite <Delete> in opazujte, kako se premika kazal�ek.
+ − 799 >> Kon�ajte iskanje s tipko <Return>.
+ − 800
+ − 801 Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju sku�a
+ − 802 poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poi��ete
+ − 803 naslednje mesto, kjer se pojavi ,,kazal�ek``, samo �e enkrat
+ − 804 pritisnete C-s. �e takega mesta ni, Emacs �ivkne in vam sporo�i, da
+ − 805 iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje.
+ − 806
+ − 807 OPOZORILO: Na nekaterih sistemih bo s pritiskom na C-s ekran
+ − 808 zmrznil. To je znak, da je operacijski sistem prestregel znak C-s in
+ − 809 ga interpretiral kot znak za prekinitev toka podatkov, namesto da bi
+ − 810 ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na
+ − 811 C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental
+ − 812 Search`` v priro�niku za nasvet, kako se spopasti s to nev�e�nostjo.
+ − 813
+ − 814 �e sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delete>, boste opazili,
+ − 815 da to pobri�e zadnji znak v iskanem nizu, kazal�ek pa se premakne
+ − 816 nazaj na mesto v besedilu, kjer je na�el kraj�i niz. Na primer,
+ − 817 predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazal�ek na
+ − 818 mestu, kjer se prvi� pojavi ,,ka``. �e zdaj pritisnete <Delete>, boste
+ − 819 s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazal�ek
+ − 820 postavil na mesto, kjer je prvi� na�el ,k`, preden ste natipkali �e
+ − 821 ,a`.
+ − 822
+ − 823 �e sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak
+ − 824 (razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r),
+ − 825 se iskanje prekine.
+ − 826
+ − 827 C-s za�ne iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazal�ek, in
+ − 828 i��e do konca datoteke. �e bi radi iskali proti za�etku datoteke,
+ − 829 namesto C-s vtipkamo C-r. Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja
+ − 830 tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena.
+ − 831
+ − 832
+ − 833 * VE� OKEN NA ZASLONU
+ − 834 ---------------------
+ − 835
+ − 836 Ena simpati�nih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati ve� oken
+ − 837 na ekranu, tudi �e ne delamo v grafi�nem na�inu.
+ − 838
+ − 839 >> Premaknite kazal�ek v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l.
+ − 840 >> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni.
+ − 841 V obeh oknih imate odprt ta priro�nik. Kazal�ek je ostal v zgornjem
+ − 842 oknu.
+ − 843 >> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu.
+ − 844 (�e nimate tipke Meta, tipkajte ESC C-v).
+ − 845 >> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazal�ek v
+ − 846 spodnje okno.
+ − 847 >> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke.
+ − 848 Zgornje okno �e vedno ka�e ta navodila.
+ − 849 >> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazal�ek se je vrnil na
+ − 850 mesto, kjer je bil, preden smo sko�ili v spodnje okno.
+ − 851
+ − 852 Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Vsako okno si zapomni, kje
+ − 853 v oknu je ostal kazal�ek, samo trenutno aktivno okno pa kazal�ek tudi
+ − 854 v resnici prika�e. Vsi obi�ajni ukazi za urejanje, ki smo se jih
+ − 855 nau�ili, veljajo za aktivno okno.
+ − 856
+ − 857 Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu,
+ − 858 drugega pa uporabljamo samo za pomo�. Kazal�ek ostaja ves �as v oknu,
+ − 859 v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko
+ − 860 premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega.
+ − 861
+ − 862 C-M-v je primer znaka CONTROL-META. �e imate v resnici tipko Meta (na
+ − 863 PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da dr�ite pritisnjeni
+ − 864 tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od
+ − 865 tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta �ele, ko
+ − 866 pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ,v`).
+ − 867
+ − 868 Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, �e nimate tipke META
+ − 869 in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej
+ − 870 pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, Control-ESC v ne
+ − 871 deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator,
+ − 872 kot sta CONTROL in META.
+ − 873
+ − 874 >> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna.
+ − 875
+ − 876 (�e bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili
+ − 877 zgornjega. Razmi�ljajte o tem ukazu kot ,,Obdr�i samo eno okno, in
+ − 878 sicer tisto, v katerem sem zdaj.``)
+ − 879
+ − 880 Seveda ni nujno, da obe okni ka�eta isto delovno podro�je. �e v enem
+ − 881 oknu izvedete C-x C-f in poi��ete novo datoteko, se vsebina drugega
+ − 882 okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo
+ − 883 datoteko.
+ − 884
+ − 885 Pa �e ena pot, kako v dveh oknih prika�ete dve razli�ni datoteki:
+ − 886
+ − 887 >> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene va�ih
+ − 888 datotek. Kon�ajte z <Return>. Odpre se �e eno okno in izbrana
+ − 889 datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazal�ek se preseli v drugo
+ − 890 okno.
+ − 891
+ − 892 >> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da
+ − 893 zaprete spodnje okno.
+ − 894
+ − 895
+ − 896 * REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA
+ − 897 ----------------------------
+ − 898
+ − 899 V�asih boste pri�li v nekaj, �emur se pravi ,,rekurzivni nivo
+ − 900 urejanja``. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji
+ − 901 oklepajo ime glavnega na�ina. V osnovnem na�inu bi, na primer, videli
+ − 902 [(Fundamental)] namesto (Fundamental).
+ − 903
+ − 904 Iz rekurzivnega nivoja urejanja se re�ite, �e vtipkate ESC ESC ESC. To
+ − 905 zaporedje je vsenamenski ukaz ,,pojdi ven``. Uporabite ga lahko tudi
+ − 906 za ukinjanje odve�nih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika.
+ − 907
+ − 908 >> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte
+ − 909 ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega.
+ − 910
+ − 911 Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g
+ − 912 prekli�e ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja.
+ − 913
+ − 914
+ − 915 * DODATNA POMO�
+ − 916 ---------------
+ − 917
+ − 918 V tem uvodu smo posku�ali zbrati dovolj informacij, da lahko za�nete
+ − 919 Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogo�e vse to
+ − 920 zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi nau�ili kaj o �tevilnih
+ − 921 koristnih mo�nostih, ki jih �e ne poznate. Emacs ima �e vgrajene
+ − 922 veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CTRL-h (h
+ − 923 kot ,,help``, pomo�).
+ − 924
+ − 925 Za pomo� pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kak�no pomo�
+ − 926 �elite. �e ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo
+ − 927 povedal, kak�na pomo� je sploh na voljo. �e ste vtipkali C-h, pa ste
+ − 928 si premislili, lahko ukaz prekli�ete s C-g.
+ − 929
+ − 930 (Ponekod se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni dobro, in v takem
+ − 931 primeru se prito�ite sistemskemu vzdr�evalcu. Medtem pa, �e C-h ne
+ − 932 prika�e sporo�ila o pomo�i na dnu zaslona, namesto tega poskusite
+ − 933 pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.)
+ − 934
+ − 935 Najosnovnej�i tip pomo�i prika�e C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem
+ − 936 pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal
+ − 937 kratek opis ukaza.
+ − 938
+ − 939 >> Vtipkajte C-h c Control-p.
+ − 940 Izpi�e se nekaj takega kot
+ − 941
+ − 942 C-p runs the command previous-line
+ − 943
+ − 944 Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Imena funkcij
+ − 945 uporabljamo, kadar pi�emo prilagoditve in raz�iritve Emacsa. Ker pa so
+ − 946 navadno imena funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija
+ − 947 po�ne, bo verjetno to tudi dovolj za kratko osve�itev, �e ste se z
+ − 948 ukazom �e kdaj sre�ali.
+ − 949
+ − 950 Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s,
+ − 951 ali, �e nimate tipke META, <Esc>v.
+ − 952
+ − 953 Za ve� informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c.
+ − 954
+ − 955 >> Vtipkajte C-h k Control-p.
+ − 956
+ − 957 To odpre novo okno in v njem prika�e dokumentacijo o funkciji, obenem
+ − 958 z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna
+ − 959 z pomo�jo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko
+ − 960 urejate, medtem ko imate odprto okno s pomo�jo, in ga zaprete, ko ste
+ − 961 kon�ali.
+ − 962
+ − 963 Sledi �e nekaj uporabnih mo�nosti, ki jih ponuja pomo�:
+ − 964
+ − 965 C-h f Opi�i funkcijo. Kot argument morate podati ime
+ − 966 funkcije.
+ − 967
+ − 968 >> Poskusite C-h f previous-line<Return>.
+ − 969 To izpi�e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p.
+ − 970
+ − 971 C-h a Apropos. Vtipkajte klju�no besedo in Emacs bo izpisal
+ − 972 vse ukaze, ki vsebujejo to klju�no besedo. Vse te
+ − 973 ukaze lahko prikli�ete z Meta-x. Pri nekaterih ukazih
+ − 974 bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno
+ − 975 zaporedje, s katerim dose�ete isti u�inek.
+ − 976
+ − 977 >> Vtipkajte C-h a file<Return>.
+ − 978
+ − 979 To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo
+ − 980 ,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpi�e
+ − 981 tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in
+ − 982 write-file.
+ − 983
+ − 984 >> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomo�jo. Poskusite
+ − 985 nekajkrat.
+ − 986
+ − 987 >> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomo�jo.
+ − 988
+ − 989
+ − 990 * ZAKLJU�EK
+ − 991 -----------
+ − 992
+ − 993 Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. �e bi radi samo
+ − 994 za�asno sko�ili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa
+ − 995 storite to z ukazom C-z.
+ − 996
+ − 997 Ta u�benik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v
+ − 998 Emacsu. �e se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase -
+ − 999 prito�ite se!
+ − 1000
+ − 1001
+ − 1002 RAZMNO�EVANJE IN RAZ�IRJANJE
+ − 1003 ----------------------------
+ − 1004
+ − 1005 Angle�ki izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih
+ − 1006 besedil, za�en�i s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni
+ − 1007 Emacs. V sloven��ino ga je prevedel Primo� Peterlin.
+ − 1008
+ − 1009 To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo
+ − 1010 razmno�evanje in raz�irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
+ − 1011
+ − 1012 Copyright (c) 1985, 1996, 1997 Free Software Foundation
+ − 1013
+ − 1014 Dovoljeno je izdelovati in raz�irjati neokrnjene kopije tega spisa
+ − 1015 v kakr�nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o
+ − 1016 avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku
+ − 1017 nadaljnje raz�irjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju.
+ − 1018
+ − 1019 Pod pogoji iz prej�njega odstavka je dovoljeno raz�irjati
+ − 1020 spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, �e je jasno
+ − 1021 ozna�eno, kdo je nazadnje vnesel spremembe.
+ − 1022
+ − 1023 Pogoji za razmno�evanje in raz�irjanje samega Emacsa so malo druga�ni,
+ − 1024 a v istem duhu. Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem dajte
+ − 1025 kopijo programa GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti
+ − 1026 obstrukcionizem (,,lastni�tvo``) v programju tako, da uporabljate,
+ − 1027 pi�ete in delite prosto programje!
+ − 1028
+ − 1029 ;;; Local Variables:
+ − 1030 ;;; coding: iso-latin-2
+ − 1031 ;;; End: