771
|
1 Copyright (c) 1985,96,97 Free Software Foundation, Inc; See end for conditions.
|
|
2 Emacs. Prvo berilo.
|
|
3
|
|
4 Ukazi v Emacsu v splo�nem vklju�ujejo tipki CONTROL (v�asih ozna�eni
|
|
5 CTRL ali CTL) in META (v�asih ozna�ena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
|
|
6 vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okraj�avi:
|
|
7
|
|
8 C-<chr> pomeni, da moramo dr�ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko
|
|
9 vtipkamo znak <chr>. Oznaka C-f tako pomeni: dr�imo
|
|
10 pritisnjeno tipko CONTROL in pritisnemo tipko f.
|
|
11 M-<chr> pomeni, da moramo dr�ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali ALT,
|
|
12 ko vtipkamo znak <chr>. �e na tipkovnici ni tipk META, EDIT
|
|
13 ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem
|
|
14 pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo ozna�evali z <ESC>.
|
|
15
|
|
16 Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka).
|
|
17 V u�beniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Ozna�ujeta jih
|
|
18 znaka ,>>` ob levem robu. Primer:
|
|
19 <<help-with-tutorial napolni preostanek s praznimi vrsticami>>
|
|
20 >> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prika�i naslednji zaslon),
|
|
21 da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite
|
|
22 hkrati kontrolno tipko in V). Od zdaj naprej boste morali to
|
|
23 napraviti sami vsaki�, ko pridete do konca zaslona.
|
|
24
|
|
25 Ste opazili, da sta se dve vrstici s prej�njega zaslona ponovili? Ta
|
|
26 kontinuiteta olaj�a branje pri skakanju s strani na stran.
|
|
27
|
|
28 Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po
|
|
29 datoteki. Zdaj �e veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z
|
|
30 ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v
|
|
31 (pritisnite tipko META in jo dr�ite ter pritisnite tipko v, ali pa
|
|
32 pritisnite in spustite <ESC> ter zatem pritisnite tipko v, �e tipke
|
|
33 META, EDIT ali ALT na va�i tipkovnici ni).
|
|
34
|
|
35 >> Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta.
|
|
36
|
|
37
|
|
38 * POVZETEK
|
|
39 ----------
|
|
40
|
|
41 Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi:
|
|
42
|
|
43 C-v Premik se za cel zaslon naprej
|
|
44 M-v Premik se za cel zaslon nazaj
|
|
45 C-l Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali
|
|
46 centriran okoli besedila, kjer se nahaja kazal�ek (znak v
|
|
47 C-l je �rka L, ne �tevka 1)
|
|
48
|
|
49 >> Poi��ite kazal�ek na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega.
|
|
50 Vtipkajte C-l.
|
|
51 Ponovno poi��ite kazal�ek. Besedilo okoli njega je ostalo isto.
|
|
52
|
|
53
|
|
54 * PREMIKANJE KAZAL�KA
|
|
55 ---------------------
|
|
56
|
|
57 Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa
|
|
58 pridemo do izbranega mesta na zaslonu?
|
|
59
|
|
60 Na�inov je ve�. Najosnovnej�i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in
|
|
61 C-n. Ti po vrsti premaknejo kazal�ek v prej�njo vrstico, znak nazaj,
|
|
62 znak naprej, in v naslednjo vrstico. Grafi�no prikazano:
|
|
63
|
|
64 prej�nja vrstica, C-p
|
|
65 :
|
|
66 :
|
|
67 nazaj, C-b .... trenutni polo�aj kazal�ka .... naprej, C-f
|
|
68 :
|
|
69 :
|
|
70 naslednja vrstica, C-n
|
|
71
|
|
72 >> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazal�ek v sredinsko vrstico
|
|
73 na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na
|
|
74 sredino zaslona.
|
|
75
|
|
76 V angle��ini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous` (prej�nji),
|
|
77 N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F kot ,forward`
|
|
78 (naprej). To so osnovni ukazi za premikanje kazal�ka in uporabljali jih
|
|
79 boste VES �AS. �im prej se jih nau�ite, tem bolje.
|
|
80
|
|
81 >> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazal�ek do te vrstice.
|
|
82
|
|
83 >> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat
|
|
84 pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazal�kom na sredini
|
|
85 vrstice.
|
|
86
|
|
87 Vsaka vrstice v besedilu je zaklju�ena z znakom za novo vrstico
|
|
88 (angl. Newline). Ta lo�uje vrstico v besedilu od naslednje. Tudi
|
|
89 zadnja vrstica v datoteki mora biti zalju�ena z znakom za novo vrstico
|
|
90 (�eprav tega Emacs ne zahteva).
|
|
91
|
|
92 >> Poskusite ukaz C-b, ko je kazal�ek na za�etku vrstice. Kazal�ek se
|
|
93 mora premakniti na konec prej�nje vrstice. To je zato, ker se je
|
|
94 ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice.
|
|
95
|
|
96 Ukaz C-f premika kazal�ek prek znaka za novo vrstico enako kot C-b.
|
|
97
|
|
98 >> Poskusite �e nekajkrat pritisniti C-b, da dobite ob�utek za
|
|
99 premikanje kazal�ka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca
|
|
100 vrstice. �e enkrat pritisnite C-f, da sko�ite v naslednjo vrstico.
|
|
101
|
|
102 Ko s kazal�kom dose�ete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo
|
|
103 toliko premakne, da kazal�ek ostane na zaslonu. V angle��ini se temu
|
|
104 pravi ,,scrolling``. To omogo�a, da lahko premaknemo kazal�ek na
|
|
105 katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu.
|
|
106
|
|
107 >> Poskusite kazal�ek pripeljati s C-n �isto do dna zaslona in si oglejte,
|
|
108 kaj se zgodi.
|
|
109
|
|
110 �e se vam zdi premikanje po en znak prepo�asno, se lahko premikate za
|
|
111 celo besedo. M-f (Meta-f) premakne kazal�ek za eno besedo naprej, M-b
|
|
112 pa za besedo nazaj.
|
|
113
|
|
114 >> Poskusite nekajkrat M-f in M-b.
|
|
115
|
|
116 �e je kazal�ek sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. �e je v
|
|
117 belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b
|
|
118 deluje podobno, a v nasprotni smeri.
|
|
119
|
|
120 >> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa �e nekaj C-f in
|
|
121 C-b. Opazujte u�inke M-f in M-b, ko je kazal�ek sredi besede ali
|
|
122 med besedami.
|
|
123
|
|
124 Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na
|
|
125 drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nana�ajo na operacije nad
|
|
126 enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control
|
|
127 nana�ajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice
|
|
128 ipd.).
|
|
129
|
|
130 Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e
|
|
131 premakneta kazal�ek na za�etek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na
|
|
132 za�etek oz. konec stavka.
|
|
133
|
|
134 >> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e.
|
|
135 Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e.
|
|
136
|
|
137 Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo ni�, ponovljeni M-a pa se
|
|
138 premikajo naprej? �eprav se ne obna�ata enako, pa je vendar obna�anje
|
|
139 enega in drugega po svoje naravno.
|
|
140
|
|
141 Polo�aju kazal�ka na zaslonu pravimo tudi ,,point``, to�ka.
|
|
142 Parafrazirano: kazal�ek ka�e na zaslonu, kje je to�ka v besedilu.
|
|
143
|
|
144 Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazal�ka, vklju�no s premiki
|
|
145 po besedo in stavek:
|
|
146
|
|
147 C-f Premik za znak naprej
|
|
148 C-b Premik za znak nazaj
|
|
149
|
|
150 M-f Premik za besedo naprej
|
|
151 M-b Premik za besedo nazaj
|
|
152
|
|
153 C-n Premik v naslednjo vrstico
|
|
154 C-p Premik v prej�njo vrstico
|
|
155
|
|
156 C-a Premik na za�etek vrstice
|
|
157 C-e Premik na konec vrstice
|
|
158
|
|
159 M-a Premik na za�etek stavka
|
|
160 M-e Premik na konec stavka
|
|
161
|
|
162 >> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov.
|
|
163 To so najpogosteje uporabljani ukazi.
|
|
164
|
|
165 �e dva pomembna ukaza za premikanje kazal�ka sta M-< (Meta-manj�i od),
|
|
166 ki ga premakne na za�etek datoteke, in M-> (Meta-ve�ji od), ki ga
|
|
167 premakne na konec datoteke.
|
|
168
|
|
169 Na ameri�kih tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate
|
|
170 pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako -
|
|
171 prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug
|
|
172 ukaz, Meta-vejica. Na na�ih tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko,
|
|
173 in za ukaz M-> morate pritisniti �e tipko Shift.
|
|
174
|
|
175 >> Poskusite zdaj M-<, skok na za�etek tega u�benika.
|
|
176 Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v.
|
|
177
|
|
178 >> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega u�benika.
|
|
179 Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v.
|
|
180
|
|
181 �e ima va�a tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazal�ek po
|
|
182 zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporo�amo, da se privadite ukazov C-b,
|
|
183 C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prvi�, delujejo na �isto vseh
|
|
184 terminalih. Drugi�, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je
|
|
185 tipkanje ukazov s Control hitrej�e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker
|
|
186 ni treba ves �as premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in
|
|
187 nazaj. In tretji�, ko se enkrat navadite teh ukazov s Control, se boste
|
|
188 enostavneje nau�ili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazal�ka.
|
|
189
|
|
190 Ve�ini ukazov v Emacsu lahko podamo �tevil�ni argument; najve�krat ta
|
|
191 pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Ve�kratno ponovitev
|
|
192 ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem �tevilo,
|
|
193 kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje �eljeni ukaz. �e ima va�a
|
|
194 tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in
|
|
195 namesto tega vtipkate �tevilo ponovitev, medtem ko dr�ite pritisnjeno
|
|
196 tipko META. Druga metoda je sicer kraj�a, priporo�amo pa prvo, ker
|
|
197 deluje na vseh terminalih. Tak�en �tevil�ni argument je ,,prefiksni``
|
|
198 argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nana�a.
|
|
199
|
|
200 Primer: C-u 8 C-f premakne kazal�ek za osem znakov naprej.
|
|
201
|
|
202 >> Poskusite s primernim argumentom za �tevilo ponovitev ukaza
|
|
203 C-n ali C-p priti �im bli�e tej vrstici v enem samem skoku.
|
|
204
|
|
205 Ve�ina ukazov, ne pa vsi, uporablja �tevil�ni argument kot �tevilo
|
|
206 ponovitev ukaza. Nekateri ukazi (nobeden od tistih, ki smo si jih
|
|
207 ogledali do zdaj) ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim
|
|
208 argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot obi�ajno.
|
|
209
|
|
210 Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a druga�ni. �e jima podamo argument,
|
|
211 premakneta zaslon za navedeno �tevilo vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u
|
|
212 4 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 4 vrstice.
|
|
213
|
|
214 >> Poskusite zdaj C-u 8 C-v
|
|
215
|
|
216 To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. �e bi ga radi
|
|
217 premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom.
|
|
218
|
|
219 �e uporabljate X Windows, imate verjetno ob levem robu Emacsovega
|
|
220 okna navpi�no pravokotno ploskev, imenovano drsnik. Pogled na
|
|
221 besedilo lahko premikate tudi tako, da z mi�ko kliknete na drsnik.
|
|
222
|
|
223 >> Postavite kazalec na vrh ozna�enega obmo�ja na drsniku in pritisnite
|
|
224 srednji gumb na mi�ki. To bi moralo premakniti besedilo na mesto,
|
|
225 dolo�eno s tem, kako visoko ali nizko na drsnik ste kliknili.
|
|
226
|
|
227 >> Medtem ko dr�ite srednji gumb pritisnjen, premikajte mi�ko gor in
|
|
228 dol. Vidite, kako se premika besedilo v Emacsovem oknu, ko
|
|
229 premikate mi�ko?
|
|
230
|
|
231
|
|
232 * �E SE EMACS OBESI
|
|
233 -------------------
|
|
234
|
|
235 �e se Emacs preneha odzivati na va�e ukaze, ga lahko varno prekinete z
|
|
236 ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo
|
|
237 predolgo, da bi se izvedli.
|
|
238
|
|
239 Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da prekli�ete �tevil�ni
|
|
240 argument, ali pa za�etek ukaza, ki ga ne �elite izvesti.
|
|
241
|
|
242 >> Vtipkajte C-u 100, s �imer ste izbrali �tevil�ni argument 100,
|
|
243 zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazal�ek se je
|
|
244 premaknil le za en znak, ker ste �tevil�ni argument vmes preklicali
|
|
245 s C-g.
|
|
246
|
|
247 Tudi �e ste po nesre�i vtipkali <ESC>, se ga lahko znebite s C-g.
|
|
248
|
|
249
|
|
250 * ONEMOGO�ENI UKAZI
|
|
251 -------------------
|
|
252
|
|
253 Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma ,,onemogo�enih``, da bi jih
|
|
254 za�etniki ne izvedli po nesre�i.
|
|
255
|
|
256 �e vtipkate tak onemogo�en ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z
|
|
257 obvestilom, kateri ukaz ste sku�ali izvesti, in vas vpra�alo, �e ga
|
|
258 res �elite izvesti.
|
|
259
|
|
260 �e v resnici �elite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor
|
|
261 na vpra�anje. Normalno verjetno ukaza ne �elite izvesti, zato na
|
|
262 vpra�anje odgovorite z ,n`.
|
|
263
|
|
264 >> Vtipkajte <ESC> : (ki je onemogo�en ukaz), zatem odgovorite n.
|
|
265
|
|
266
|
|
267 * OKNA
|
|
268 ------
|
|
269
|
|
270 Emacs lahko prika�e ve� oken in v vsakem svoje besedilo. Kasneje bomo
|
|
271 razlo�ili, kako uporabljamo ve� oken hkrati. Zaenkrat bomo povedali
|
|
272 le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre vgrajena pomo� ali
|
|
273 pa izpis kak�nega drugega programa. Preprosto je:
|
|
274
|
|
275 C-x 1 Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala).
|
|
276
|
|
277 To je Ctrl-x, ki mu sledi �tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne �ez cel
|
|
278 zaslon okno, v katerem se nahaja kazal�ek, ostala pa zapre.
|
|
279
|
|
280 >> Premaknite kazal�ek do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l
|
|
281 >> Vtipkajte Ctrl-h k Ctrl-f.
|
|
282 Vidite, kako se je to okno skr�ilo in odstopilo prostor oknu,
|
|
283 ki pojasnjuje ukaz Ctrl-f?
|
|
284
|
|
285 >> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo.
|
|
286
|
|
287 Za razliko od ukazov, ki smo se jih nau�ili do zdaj, je ta ukaz
|
|
288 sestavljen iz dveh znakov. Za�ne se z znakom Control-x. Cela vrsta
|
|
289 ukazov se za�ne enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami,
|
|
290 delovnimi podro�ji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se
|
|
291 za�nejo s Control-x, ki mu sledi �e en, dva ali trije znaki.
|
|
292
|
|
293
|
|
294 * VRIVANJE IN BRISANJE
|
|
295 ----------------------
|
|
296
|
|
297 �e �elite v obstoje�e besedilo vriniti novo, preprosto premaknite
|
|
298 kazal�ek na �eljeno mesto in za�nite tipkati. Znake, ki jih lahko
|
|
299 vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in
|
|
300 jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za
|
|
301 skok v novo vrstico.
|
|
302
|
|
303 Zadnji vtipkani znak lahko izbri�ete s pritiskom na tipko <Delete>. Na
|
|
304 nekaterih tipkovnicah je ozna�ena z <Del>. Ponekod (ne pa povsod!)
|
|
305 slu�i za brisanje tipka <Backspace>.
|
|
306
|
|
307 Splo�no <Delete> pobri�e znak neposredno pred trenutnim polo�ajem
|
|
308 kazal�ka.
|
|
309
|
|
310 >> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delete> pobri�ite.
|
|
311 Ni� naj vas ne skrbi, �e se je ta vrstica spremenila. Izvirnika
|
|
312 tega u�benika ne boste pokvarili -- tole je samo va�a osebna kopija.
|
|
313
|
|
314 Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji
|
|
315 vrstici na zaslonu. Obrnjena po�evnica (znak ,\`) ob desnem robu
|
|
316 ozna�uje vrstico, ki se nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici.
|
|
317
|
|
318 >> Zdaj za�nite tipkati besedilo, dokler ne dose�ete desnega roba, in
|
|
319 �e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.
|
|
320
|
|
321 >> S tipko <Delete> pobri�ite toliko znakov, da vrstica ne sega
|
|
322 ve� �ez �irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji
|
|
323 vrstici je izginil.
|
|
324
|
|
325 Znak za novo vrstico lahko pobri�emo enako kot vsak drug znak. S tem,
|
|
326 ko pobri�emo znak za novo vrstico, zdru�imo vrstici v eno samo. �e bo
|
|
327 nova vrstica predolga, da bi cela pri�la na zaslon, bo razdeljena v
|
|
328 ve� zaslonskih vrstic.
|
|
329
|
|
330 >> Premaknite kazal�ek na za�etek vrstice in pritisnite <Delete>. To
|
|
331 zdru�i vrstico s prej�njo.
|
|
332
|
|
333 >> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo
|
|
334 vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali.
|
|
335
|
|
336 Spomnimo se, da lahko za ve�ino ukazov v Emacsu dolo�imo, naj se
|
|
337 izvedejo ve�krat zaporedoma; to vklju�uje tudi vnos teksta. Ponovitev
|
|
338 obi�ajnega znaka ga ve�krat vrine v besedilo.
|
|
339
|
|
340 >> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 *
|
|
341
|
|
342 Zdaj ste se nau�ili najpreprostej�i na�in, da v Emacsu nekaj natipkate
|
|
343 in popravite. Bri�ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek
|
|
344 ukazov za brisanje:
|
|
345
|
|
346 <Delete> pobri�e znak tik pred kazal�kom (levo od
|
|
347 oznake za kazal�ek)
|
|
348 C-d pobri�e znak tik za kazal�kom (,pod` oznako
|
|
349 za kazal�ek)
|
|
350
|
|
351 M-<Delete> pobri�e besedo tik pred kazal�kom
|
|
352 M-d pobri�e besedo tik za kazal�kom
|
|
353
|
|
354 C-k zavr�e besedilo desno od kazal�ka do konca vrstice
|
|
355 M-k zavr�e besedilo od polo�aja kazal�ka do konca stavka
|
|
356
|
|
357 �rka ,d` je iz angle�ke besede ,delete` (pobrisati), �rka ,k` pa iz
|
|
358 besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delete> in C-d na eni, ter
|
|
359 M-<Delete> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo za�ela
|
|
360 C-f in M-f (<Delete> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne
|
|
361 moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na
|
|
362 vrstice, drugi na stavke.
|
|
363
|
|
364 Kadarkoli pobri�ete kaj ve� kot en sam znak naenkrat, si Emacs za vsak
|
|
365 primer zapomni, kaj ste zavrgli, in lahko zavr�eno vrnete (angl.
|
|
366 ,,yank`` -- potegniti). Besedilo, ki smo ga zavrgli, lahko vrinemo
|
|
367 nazaj na isto mesto ali kam drugam. Lahko ga vrinemo tudi ve�krat, in
|
|
368 tako napravimo ve� kopij. Ukaz za vra�anje zavr�enega besedila je C-y.
|
|
369
|
|
370 Razlika med tem, �e zavr�ete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``,
|
|
371 pobiti) ali pa �e pobri�ete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko
|
|
372 prvega vrnete nazaj z ukazom C-y, drugega pa ne. Na splo�no ukazi, ki
|
|
373 lahko povzro�ijo veliko �kode (pobri�ejo veliko besedila), shranijo
|
|
374 pobrisano besedilo; tisti, ki pobri�ejo samo posamezni znak, ali samo
|
|
375 prazne vrstice in presledke, pa ne.
|
|
376
|
|
377 >> Postavite kazal�ek na za�etek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da
|
|
378 pobri�ete vsebino vrstice.
|
|
379 >> �e enkrat pritisnite C-k. To pobri�e �e znak za novo vrstico.
|
|
380
|
|
381 Ste opazili, da prvi C-k pobri�e vsebino vrstice, naslednji C-k pa �e
|
|
382 vrstici samo, s �imer se vse besedilo pod biv�o vrstico premakne za
|
|
383 eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava �tevil�ni argument malo
|
|
384 druga�e: pobri�e toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj
|
|
385 ponovitev. C-u 2 C-k pobri�e dve polni vrstici besedila, kar je nekaj
|
|
386 drugega, kot �e dvakrat vtipkate C-k.
|
|
387
|
|
388 Besedilo, ki ste ga prej pobrisali, je shranjeno, in ga lahko povrnete
|
|
389 tja, kjer je trenutno kazal�ek, z ukazom C-y.
|
|
390
|
|
391 >> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo.
|
|
392
|
|
393 Ukaz C-y si predstavljajte, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam je
|
|
394 nekdo odnesel. �e ste uporabili ve� zaporednih ukazov C-k, je vse
|
|
395 pobrisano besedilo shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako
|
|
396 pobrisane vrstice.
|
|
397
|
|
398 >> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k.
|
|
399
|
|
400 Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo:
|
|
401
|
|
402 >> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazal�ek za nekaj vrstic navzdol
|
|
403 in �e enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele
|
|
404 besedila?
|
|
405
|
|
406 Kaj pa, �e ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar
|
|
407 ste za iskanim odlomkom pobrisali �e nekaj? C-y vrne samo nazadnje
|
|
408 pobrisan odlomek. Vendar tudi prej�nje besedilo ni izgubljeno. Do
|
|
409 njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano
|
|
410 besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim
|
|
411 besedilom. Vsak naslednji M-y prika�e �e eno prej. Ko ste kon�no
|
|
412 pri�li do iskanega besedila, ni treba napraviti ni� posebnega, da bi
|
|
413 ga obdr�ali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo
|
|
414 ostalo, kamor ste ga odlo�ili.
|
|
415
|
|
416 �e pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na za�ete, torej
|
|
417 spet na zadnje pobrisano besedilo.
|
|
418
|
|
419 >> Pobri�ite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobri�ite �e
|
|
420 eno vrstico.
|
|
421 Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico.
|
|
422 Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico.
|
|
423 Ponovite ukaz M-y �e nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na
|
|
424 zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prika�e ponovno nazadnje
|
|
425 pobrisana vrstica, in �e naprej. �e �elite, lahko tudi ukazu
|
|
426 M-y podate pozitivno ali negativno �tevilo ponovitev.
|
|
427
|
|
428
|
|
429 * PREKLIC UKAZA (UNDO)
|
|
430 ----------------------
|
|
431
|
|
432 �e ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko
|
|
433 besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-x u. Normalno vrne
|
|
434 C-x u zadnjo spremembo besedila; �e ukaz ponovimo, prekli�emo �e
|
|
435 predzadnjo spremembo, in vsaka nadaljnja ponovitev se�e �e eno
|
|
436 spremembo globlje v zgodovino.
|
|
437
|
|
438 Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino na�ih ukazov, z dvema
|
|
439 izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu
|
|
440 (npr. premik kazal�ka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih
|
|
441 znakov shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-x u, ki
|
|
442 bi jih morali vtipkati.
|
|
443
|
|
444 >> Pobri�ite to vrstico z ukazom C-k, potem jo prikli�ite nazaj s C-x u.
|
|
445
|
|
446 C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje enako kot
|
|
447 s C-x u, ga je pa la�je odtipkati, �e morate ukaz ponoviti ve�krat
|
|
448 zaporedoma. Te�ava z ukazom C-_ je, da na nekaterih tipkovnicah ni
|
|
449 povsem o�itno, kako ga vtipkati, zato je podvojen �e kot C-x u. Na
|
|
450 nekaterih terminalih moramo na primer vtipkati /, medtem ko dr�imo
|
|
451 pritisnjeno tipko CONTROL.
|
|
452
|
|
453 �e podamo ukazu C-_ ali C-x u numeri�ni argument, je to enako, kot �e
|
|
454 bi ukaz ro�no ponovili tolikokrat, kot pravi argument.
|
|
455
|
|
456
|
|
457 * DATOTEKE
|
|
458 ----------
|
|
459
|
|
460 Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v
|
|
461 datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip,
|
|
462 ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da
|
|
463 na disku ,,poi��emo`` (angl. find) datoteko, preden za�nemo tipkati
|
|
464 (pravimo tudi, da ,,obi��emo`` datoteko).
|
|
465
|
|
466 Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je
|
|
467 bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa
|
|
468 spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo
|
|
469 (angl. save) na disk. Tako imamo mo�nost, da se izognemo temu, da bi
|
|
470 nam na pol spremenjene datoteke le�ale po disku, kadar tega ne
|
|
471 �elimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom,
|
|
472 lahko prvotno datoteko prikli�emo nazaj celo �e potem, ko smo datoteko
|
|
473 �e shranili na disk.
|
|
474
|
|
475 V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se za�ne in
|
|
476 kon�a z vezaji, in vsebuje niz znakov ,,--:-- TUTORIAL``. Ta del
|
|
477 zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo obiskali. Zdajle je to
|
|
478 ,,TUTORIAL``, va�a delovna kopija u�benika Emacsa. Ko boste poiskali
|
|
479 kak�no drugo datoteko, bo na tem mestu pisalo njeno ime.
|
|
480
|
|
481 Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero
|
|
482 datoteko i��emo. Pravimo, da ukaz ,,prebere argument s terminala`` (v
|
|
483 tem primeru je argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz
|
|
484
|
|
485 C-x C-f (poi��i datoteko)
|
|
486
|
|
487 vas Emacs povpra�a po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v
|
|
488 vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu podro�ju pravimo pogovorni
|
|
489 vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj
|
|
490 pogovornega vmesnika lahko uporabljate obi�ajne ukaze za urejanje, �e
|
|
491 ste se na primer pri tipkanju zmotili.
|
|
492
|
|
493 Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v
|
|
494 pogovornem vmesniku) lahko ukaz prekli�ete s C-g.
|
|
495
|
|
496 >> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa �e C-g. Zadnji ukaz od treh je
|
|
497 zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je
|
|
498 uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke.
|
|
499
|
|
500 Ko ste dokon�ali ime, ga vnesete s pritiskom na <Return>. S tem se
|
|
501 po�ene ukaz C-x C-f in poi��e iskano datoteko. Pogovorni vmesnik
|
|
502 izgine, ko je ukaz izveden.
|
|
503
|
|
504 Trenutek kasneje se vsebina datoteke pojavi na zaslonu. Zdaj lahko
|
|
505 dopolnjujete, urejate ali kako druga�e spreminjate vsebino. Ko �elite,
|
|
506 da ostanejo spremembe trajne, izvedete ukaz:
|
|
507
|
|
508 C-x C-s (shrani datoteko)
|
|
509
|
|
510 Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika ra�unalnika na datoteko na
|
|
511 disk. Ko prvi� izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako
|
|
512 da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega
|
|
513 razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak ,,~``.
|
|
514
|
|
515 Ko je Emacs shranil datoteko, izpi�e njeno ime. Shranjujte raje
|
|
516 pogosteje kot ne, da v primeru, �e gre z ra�unalnikom kaj narobe, ne
|
|
517 izgubite veliko.
|
|
518
|
|
519 >> Vtipkajte C-x C-s, s �imer boste shranili svojo kopijo tega
|
|
520 u�benika. Emacs bo v vrstici na dnu zaslona izpisal ,,Wrote
|
|
521 ...TUTORIAL``.
|
|
522
|
|
523 Opozorilo: na nekaterih sistemih bo ukaz C-x C-s zamrznil zaslon, in
|
|
524 tako ne boste videli, da Emacs �e kaj izpi�e. To je znak, da je
|
|
525 operacijski sistem prestregel znak C-s in ga interpretiral kot znak za
|
|
526 prekinitev toka podatkov, namesto da bi ga posredoval Emacsu. Zaslon
|
|
527 ,,odmrznete`` z ukazom C-q. �e je va� sistem eden takih, si za nasvet,
|
|
528 kako re�iti to nev�e�nost, oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to
|
|
529 Incremental Search`` v priro�niku za Emacs.
|
|
530
|
|
531 Poi��ete lahko lahko �e obstoje�o datoteko, da si jo ogledate ali
|
|
532 popravite, ali pa tudi datoteko, ki �e ne obstaja. To je na�in, kako z
|
|
533 Emacsom ustvarimo novo datoteko: poi��ite datoteko z izbranim imenom,
|
|
534 ki bo sprva prazna, in za�nite pisati. Ko jo boste prvi� shranili, bo
|
|
535 Emacs ustvaril datoteko z vne�enim besedilom. Od tod dalje delate na
|
|
536 �e obstoje�i datoteki.
|
|
537
|
|
538
|
|
539 * DELOVNA PODRO�JA
|
|
540 ------------------
|
|
541
|
|
542 Tudi �e ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva
|
|
543 ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo �e enkrat ,,poi��ete`` z
|
|
544 ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek.
|
|
545
|
|
546 >> Ustvarite datoteko z imenom ,,foo`` tako, da vtipkate C-x C-f
|
|
547 foo <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in
|
|
548 shranite v datoteko ,,foo`` z ukazom C-x C-s. Ko ste kon�ali, se
|
|
549 vrnite v u�benik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>.
|
|
550
|
|
551 Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem
|
|
552 podro�ju`` (angl. buffer). Ko poi��emo datoteko, Emacs ustvari zanjo
|
|
553 novo delovno podro�je. Vsa obstoje�a delovna podro�ja v Emacsu vidimo
|
|
554 z ukazom:
|
|
555
|
|
556 C-x C-b Seznam delovnih podro�ij.
|
|
557
|
|
558 >> Poskusite C-x C-b zdaj.
|
|
559
|
|
560 Vidite, da ima vsako delovno podro�je svoje ime, pri nekaterih pa pi�e
|
|
561 tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Druga delovna
|
|
562 podro�ja pa ne pripadajo nobeni datoteki. Podro�je ,,*Buffer List*``,
|
|
563 na primer, je �e eno takih. To delovno podro�je smo ustvarili
|
|
564 ravnokar, ko smo pognali ukaz C-x C-b. VSAKO besedilo, ki ga vidite v
|
|
565 katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak�nega delovnega podro�ja.
|
|
566
|
|
567 >> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih podro�ij.
|
|
568
|
|
569 �e ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to
|
|
570 ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na
|
|
571 delovnem podro�ju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali
|
|
572 spreminjanje delovnega podro�ja druge datoteke nima nobenega vpliva na
|
|
573 podro�je prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo
|
|
574 udobno pot, da shranimo delovno podro�je prve datoteke. Nerodno bi
|
|
575 bilo preklapljanje na prvo podro�je s C-x C-f, da bi shranili s C-x
|
|
576 C-s. Namesto tega imamo:
|
|
577
|
|
578 C-x s Shrani nekatera delovna podro�ja
|
|
579
|
|
580 Ukaz C-x poi��e delovna podro�ja, katerih vsebina je bila spremenjena,
|
|
581 odkar je bila zadnji� shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno
|
|
582 podro�je C-x s vpra�a, �e ga �elite shraniti.
|
|
583
|
|
584
|
|
585 * RAZ�IRJEN NABOR UKAZOV
|
|
586 ------------------------
|
|
587
|
|
588 �e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu�ili, da jih obesimo na
|
|
589 razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl.
|
|
590 eXtend - raz�iriti), ki uvede ukaz iz raz�irjenega nabora. Dveh vrst je:
|
|
591
|
|
592 C-x Znakovna raz�iritev (angl. Character eXtend).
|
|
593 Sledi mu en sam znak.
|
|
594 M-x Raz�iritev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime
|
|
595 ukaza.
|
|
596
|
|
597 Tudi ti ukazi so na splo�no uporabni, ne uporabljamo pa jih tako
|
|
598 pogosto kot tiste, ki ste se jih �e nau�ili. Dva ukaza iz raz�irjenega
|
|
599 nabora �e poznamo: C-x C-f, s katerim poi��emo datoteko, in C-x C-s, s
|
|
600 katerim datoteko shranimo. �e en primer je ukaz, s katerim Emacsu
|
|
601 povemo, da �elimo kon�ati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x
|
|
602 C-c (ne skrbite: preden kon�a, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene
|
|
603 datoteke).
|
|
604
|
|
605 Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *za�asno*, tako da lahko ob vrnitvi
|
|
606 nadaljujemo z delom, kjer smo ostali.
|
|
607
|
|
608 Na sistemih, ki to dopu��ajo, ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno
|
|
609 lupino, a ga ne kon�a - �e uporabljate ukazno lupino C, se lahko
|
|
610 vrnete z ukazom ,fg` ali splo�neje z ukazom ,,%emacs``.
|
|
611
|
|
612 Drugod ukaz C-z po�ene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko
|
|
613 po�enete kak�en drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem
|
|
614 primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz ,,exit`` v ukazni lupini
|
|
615 je navadno na�in, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs.
|
|
616
|
|
617 Ukaz C-x C-c uporabimo, �e se nameravamo odjaviti s sistema. To je
|
|
618 tudi pravilen na�in za izhod iz Emacsa, �e je tega pognal program za
|
|
619 delo s po�to ali kak drug program, saj ta verjetno ne ve, kaj
|
|
620 napraviti z za�asno prekinjenim Emacsom. V vseh ostalih primerih pa,
|
|
621 �e se ne nameravate odjaviti s sistema, uporabite C-z, in se vrnite v
|
|
622 Emacs, ko bi radi spet urejali besedilo.
|
|
623
|
|
624 Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje:
|
|
625
|
|
626 C-x C-f Poi��i datoteko.
|
|
627 C-x C-s Shrani datoteko.
|
|
628 C-x C-b Seznam delovnih podro�ij.
|
|
629 C-x C-c Kon�aj Emacs.
|
|
630 C-x u Preklic zadnjega ukaza.
|
|
631
|
|
632 Poimenovani raz�irjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo �e bolj
|
|
633 poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih na�inih dela. Eden
|
|
634 takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en
|
|
635 niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpi�e v pogovornem
|
|
636 vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa �aka, da vtipkate ime ukaza, ki ga
|
|
637 �elite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte
|
|
638 samo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime. Ukaz vnesete s
|
|
639 pritiskom na <Return>.
|
|
640
|
|
641 Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga �elite
|
|
642 zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej
|
|
643 vnesete in zaklju�ite s pritiskom na tipko Return.
|
|
644
|
|
645 >> Premaknite kazal�ek na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem
|
|
646 vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>.
|
|
647
|
|
648 Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede
|
|
649 z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo
|
|
650 ,,spremenila``.
|
|
651
|
|
652
|
|
653 * AVTOMATI�NO SHRANJEVANJE
|
|
654 --------------------------
|
|
655
|
|
656 Spremembe v datoteki, ki jih �e niste shranili na disk, so izgubljene,
|
|
657 �e medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem,
|
|
658 Emacs periodi�no avtomati�no shrani vse datoteke, ki jih
|
|
659 urejate. Avtomati�no shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po
|
|
660 znaku ,#` na za�etku in koncu imena: �e se je va�a datoteka imenovala
|
|
661 ,,hello.c``, se avtomati�no shranjena datoteka imenuje
|
|
662 ,,#hello.c#``. Ko normalno shranite datoteko, avtomati�no shranjena
|
|
663 datoteka ni ve� potrebna, in Emacs jo pobri�e.
|
|
664
|
|
665 �e res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomati�no
|
|
666 shranjeno besedilo tako, da normalno poi��ete datoteko (pravo ime
|
|
667 datoteke, ne ime avtomati�no shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x
|
|
668 recover file<Return>. Ko vas vpra�a za potrditev, vtipkajte yes<Return>
|
|
669 za nadaljevanje in povrnitev avtomati�no shranjenenih podatkov.
|
|
670
|
|
671
|
|
672 * ODZIVNO PODRO�JE
|
|
673 ------------------
|
|
674
|
|
675 Kadar Emacs opazi, da po�asi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici
|
|
676 na dnu zaslona odzivno podro�je in v njem sproti prikazuje natipkano.
|
|
677
|
|
678
|
|
679 * STATUSNA VRSTICA
|
|
680 ------------------
|
|
681
|
|
682 Vrstica nad odzivnim podro�jem je statusna vrstica. Ta ka�e verjetno
|
|
683 nekaj podobnega kot:
|
|
684
|
|
685 --:** TUTORIAL (Fundamental)--58%----------------------
|
|
686
|
|
687 V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga
|
|
688 urejate.
|
|
689
|
|
690 Zdaj �e veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo
|
|
691 poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona �e NN
|
|
692 odstotkov celotne datoteke. �e je za�etek datoteke na zaslonu, bo
|
|
693 namesto --00%-- pisalo --Top--. Podobno bo pisalo --Bot--, �e je
|
|
694 zadnja vrstica datoteke na zaslonu. �e je datoteka, ki jo ogledujete,
|
|
695 tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--.
|
|
696
|
|
697 Zvezdice na za�etku vrstice pomenijo, da ste datoteko �e spreminjali.
|
|
698 Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic,
|
|
699 so samo �rtice.
|
|
700
|
|
701 Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kak�nem na�inu dela
|
|
702 Emacs. Privzeti na�in je osnovni na�in (Fundamental), v katerem ste
|
|
703 sedaj. Fundamental je eden od glavnih na�inov (angl. major
|
|
704 mode). Emacs pozna veliko razli�nih glavnih na�inov. Nekateri od njih
|
|
705 so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju
|
|
706 besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni na�in,
|
|
707 njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj pi�e
|
|
708 Fundamental.
|
|
709
|
|
710 Glavni na�ini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo,
|
|
711 denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak
|
|
712 programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati,
|
|
713 mora vsak glavni na�in vnesti komentarje druga�e. Ker je vsak glavni
|
|
714 na�in ime raz�irjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni
|
|
715 na�in. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v na�in
|
|
716 Fundamental.
|
|
717
|
|
718 �e nameravate popravljati slovensko (ali angle�ko) besedilo, kot je na
|
|
719 primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni na�in (Text).
|
|
720 >> Vtipkajte M-x text mode<Return>.
|
|
721
|
|
722 Ne skrbite, noben od ukazov, ki ste se jih nau�ili, se s tem ne
|
|
723 spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opu��aje za
|
|
724 dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem na�inu jih je
|
|
725 obravnaval kot meje med besedami.
|
|
726
|
|
727 Glavni na�ini navadno po�enjajo majhne spremembe, kot je ta: ve�ina
|
|
728 ukazov ,,opravi isti posel``, vendar pa to po�nejo na razli�en na�in.
|
|
729
|
|
730 Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem na�inu dobite z ukazom C-h m.
|
|
731
|
|
732 >> Uporabite C-u C-v enkrat ali ve�krat, toliko, da bo ta vrstica blizu
|
|
733 vrha zaslona.
|
|
734 >> Vtipkajte C-h m, da vidite, v �em se tekstovni na�in (Text) razlikuje
|
|
735 od osnovnega (Fundamental).
|
|
736 >> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona.
|
|
737
|
|
738 Glavnim na�inom pravimo glavni na�ini zato, ker obstajajo tudi
|
|
739 podna�ini (angl. minor modes). Podna�ini ne nadome��ajo glavnih
|
|
740 na�inom, ampak le spreminjajo njihovo obna�anje. Podna�ine lahko
|
|
741 aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega na�ina in neodvisno
|
|
742 od ostalih podna�inov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podna�ina,
|
|
743 en podna�in, ali kombinacijo ve�ih podna�inov.
|
|
744
|
|
745 Podna�in, ki je zelo uporaben, posebno za pisanje besedil, je Auto
|
|
746 Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomati�no deli vrstice na
|
|
747 presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge.
|
|
748
|
|
749 Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<return>. Ko je
|
|
750 vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x
|
|
751 auto fill mode<return>. Z istim ukazom torej preklapljamo
|
|
752 (angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem.
|
|
753
|
|
754 >> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode. Potem za�nite tipkati "asdf asdkl
|
|
755 sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil vrstico na dve.
|
|
756 Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj Auto Fill prelamlja
|
|
757 vrstice samo na presledkih.
|
|
758
|
|
759 �irina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko
|
|
760 spremenite z ukazom C-x f. Novo �irino morate podati kot �tevil�ni
|
|
761 argument.
|
|
762
|
|
763 >> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte
|
|
764 nekaj besedila in poglejte, �e bo Emacs res delil vrstice pri 20
|
|
765 znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70.
|
|
766
|
|
767 Auto Fill deluje le, kadar pi�ete novo besedilo, ne pa,
|
|
768 kadar popravljate �e napisan odstavek.
|
|
769 Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazal�ek premaknete nekam
|
|
770 znotraj odstavka in uka�ete M-q (Meta-q).
|
|
771
|
|
772 >> Premaknite kazal�ek v prej�nji odstavek in izvedite M-q.
|
|
773
|
|
774
|
|
775 * ISKANJE
|
|
776 ---------
|
|
777
|
|
778 Emacs lahko v besedilu poi��e niz znakov (zaporedje znakov ali besed),
|
|
779 naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov za
|
|
780 premikanje kazal�ka, saj premakne kazal�ek na kraj v besedilu, kjer je
|
|
781 na�el iskani niz.
|
|
782
|
|
783 Iskanje v Emacsu je morda nekoliko druga�no od tistega, ki ste ga
|
|
784 navajeni, in sicer je ,,inkrementalno``. To pomeni, da se iskanje
|
|
785 odvija hkrati s tem, ko tipkate iskani niz.
|
|
786
|
|
787 Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za
|
|
788 iskanje nazaj po datoteki. PO�AKAJTE! Ne preizku�ajte jih �e ta hip!
|
|
789
|
|
790 Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz ,,I-search`` kot pozivnik
|
|
791 v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju
|
|
792 in vas �aka, da za�nete tipkati, kar i��ete. <Return> zaklju�i iskanje.
|
|
793
|
|
794 >> Pritisnite zdaj C-s. PO�ASI, �rko za �rko, vtipkajte besedo
|
|
795 ,,kazal�ek``. Za vsako vtipkano �rko se ustavite in si oglejte, kaj
|
|
796 se je zgodilo s kazal�kom.
|
|
797 >> �e enkrat pritisnite C-s, da poi��ete naslednji ,,kazal�ek``.
|
|
798 >> �estkrat pritisnite <Delete> in opazujte, kako se premika kazal�ek.
|
|
799 >> Kon�ajte iskanje s tipko <Return>.
|
|
800
|
|
801 Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju sku�a
|
|
802 poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poi��ete
|
|
803 naslednje mesto, kjer se pojavi ,,kazal�ek``, samo �e enkrat
|
|
804 pritisnete C-s. �e takega mesta ni, Emacs �ivkne in vam sporo�i, da
|
|
805 iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje.
|
|
806
|
|
807 OPOZORILO: Na nekaterih sistemih bo s pritiskom na C-s ekran
|
|
808 zmrznil. To je znak, da je operacijski sistem prestregel znak C-s in
|
|
809 ga interpretiral kot znak za prekinitev toka podatkov, namesto da bi
|
|
810 ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na
|
|
811 C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental
|
|
812 Search`` v priro�niku za nasvet, kako se spopasti s to nev�e�nostjo.
|
|
813
|
|
814 �e sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delete>, boste opazili,
|
|
815 da to pobri�e zadnji znak v iskanem nizu, kazal�ek pa se premakne
|
|
816 nazaj na mesto v besedilu, kjer je na�el kraj�i niz. Na primer,
|
|
817 predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazal�ek na
|
|
818 mestu, kjer se prvi� pojavi ,,ka``. �e zdaj pritisnete <Delete>, boste
|
|
819 s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazal�ek
|
|
820 postavil na mesto, kjer je prvi� na�el ,k`, preden ste natipkali �e
|
|
821 ,a`.
|
|
822
|
|
823 �e sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak
|
|
824 (razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r),
|
|
825 se iskanje prekine.
|
|
826
|
|
827 C-s za�ne iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazal�ek, in
|
|
828 i��e do konca datoteke. �e bi radi iskali proti za�etku datoteke,
|
|
829 namesto C-s vtipkamo C-r. Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja
|
|
830 tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena.
|
|
831
|
|
832
|
|
833 * VE� OKEN NA ZASLONU
|
|
834 ---------------------
|
|
835
|
|
836 Ena simpati�nih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati ve� oken
|
|
837 na ekranu, tudi �e ne delamo v grafi�nem na�inu.
|
|
838
|
|
839 >> Premaknite kazal�ek v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l.
|
|
840 >> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni.
|
|
841 V obeh oknih imate odprt ta priro�nik. Kazal�ek je ostal v zgornjem
|
|
842 oknu.
|
|
843 >> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu.
|
|
844 (�e nimate tipke Meta, tipkajte ESC C-v).
|
|
845 >> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazal�ek v
|
|
846 spodnje okno.
|
|
847 >> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke.
|
|
848 Zgornje okno �e vedno ka�e ta navodila.
|
|
849 >> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazal�ek se je vrnil na
|
|
850 mesto, kjer je bil, preden smo sko�ili v spodnje okno.
|
|
851
|
|
852 Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Vsako okno si zapomni, kje
|
|
853 v oknu je ostal kazal�ek, samo trenutno aktivno okno pa kazal�ek tudi
|
|
854 v resnici prika�e. Vsi obi�ajni ukazi za urejanje, ki smo se jih
|
|
855 nau�ili, veljajo za aktivno okno.
|
|
856
|
|
857 Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu,
|
|
858 drugega pa uporabljamo samo za pomo�. Kazal�ek ostaja ves �as v oknu,
|
|
859 v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko
|
|
860 premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega.
|
|
861
|
|
862 C-M-v je primer znaka CONTROL-META. �e imate v resnici tipko Meta (na
|
|
863 PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da dr�ite pritisnjeni
|
|
864 tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od
|
|
865 tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta �ele, ko
|
|
866 pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ,v`).
|
|
867
|
|
868 Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, �e nimate tipke META
|
|
869 in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej
|
|
870 pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, Control-ESC v ne
|
|
871 deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator,
|
|
872 kot sta CONTROL in META.
|
|
873
|
|
874 >> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna.
|
|
875
|
|
876 (�e bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili
|
|
877 zgornjega. Razmi�ljajte o tem ukazu kot ,,Obdr�i samo eno okno, in
|
|
878 sicer tisto, v katerem sem zdaj.``)
|
|
879
|
|
880 Seveda ni nujno, da obe okni ka�eta isto delovno podro�je. �e v enem
|
|
881 oknu izvedete C-x C-f in poi��ete novo datoteko, se vsebina drugega
|
|
882 okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo
|
|
883 datoteko.
|
|
884
|
|
885 Pa �e ena pot, kako v dveh oknih prika�ete dve razli�ni datoteki:
|
|
886
|
|
887 >> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene va�ih
|
|
888 datotek. Kon�ajte z <Return>. Odpre se �e eno okno in izbrana
|
|
889 datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazal�ek se preseli v drugo
|
|
890 okno.
|
|
891
|
|
892 >> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da
|
|
893 zaprete spodnje okno.
|
|
894
|
|
895
|
|
896 * REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA
|
|
897 ----------------------------
|
|
898
|
|
899 V�asih boste pri�li v nekaj, �emur se pravi ,,rekurzivni nivo
|
|
900 urejanja``. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji
|
|
901 oklepajo ime glavnega na�ina. V osnovnem na�inu bi, na primer, videli
|
|
902 [(Fundamental)] namesto (Fundamental).
|
|
903
|
|
904 Iz rekurzivnega nivoja urejanja se re�ite, �e vtipkate ESC ESC ESC. To
|
|
905 zaporedje je vsenamenski ukaz ,,pojdi ven``. Uporabite ga lahko tudi
|
|
906 za ukinjanje odve�nih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika.
|
|
907
|
|
908 >> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte
|
|
909 ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega.
|
|
910
|
|
911 Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g
|
|
912 prekli�e ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja.
|
|
913
|
|
914
|
|
915 * DODATNA POMO�
|
|
916 ---------------
|
|
917
|
|
918 V tem uvodu smo posku�ali zbrati dovolj informacij, da lahko za�nete
|
|
919 Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogo�e vse to
|
|
920 zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi nau�ili kaj o �tevilnih
|
|
921 koristnih mo�nostih, ki jih �e ne poznate. Emacs ima �e vgrajene
|
|
922 veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CTRL-h (h
|
|
923 kot ,,help``, pomo�).
|
|
924
|
|
925 Za pomo� pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kak�no pomo�
|
|
926 �elite. �e ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo
|
|
927 povedal, kak�na pomo� je sploh na voljo. �e ste vtipkali C-h, pa ste
|
|
928 si premislili, lahko ukaz prekli�ete s C-g.
|
|
929
|
|
930 (Ponekod se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni dobro, in v takem
|
|
931 primeru se prito�ite sistemskemu vzdr�evalcu. Medtem pa, �e C-h ne
|
|
932 prika�e sporo�ila o pomo�i na dnu zaslona, namesto tega poskusite
|
|
933 pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.)
|
|
934
|
|
935 Najosnovnej�i tip pomo�i prika�e C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem
|
|
936 pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal
|
|
937 kratek opis ukaza.
|
|
938
|
|
939 >> Vtipkajte C-h c Control-p.
|
|
940 Izpi�e se nekaj takega kot
|
|
941
|
|
942 C-p runs the command previous-line
|
|
943
|
|
944 Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Imena funkcij
|
|
945 uporabljamo, kadar pi�emo prilagoditve in raz�iritve Emacsa. Ker pa so
|
|
946 navadno imena funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija
|
|
947 po�ne, bo verjetno to tudi dovolj za kratko osve�itev, �e ste se z
|
|
948 ukazom �e kdaj sre�ali.
|
|
949
|
|
950 Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s,
|
|
951 ali, �e nimate tipke META, <Esc>v.
|
|
952
|
|
953 Za ve� informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c.
|
|
954
|
|
955 >> Vtipkajte C-h k Control-p.
|
|
956
|
|
957 To odpre novo okno in v njem prika�e dokumentacijo o funkciji, obenem
|
|
958 z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna
|
|
959 z pomo�jo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko
|
|
960 urejate, medtem ko imate odprto okno s pomo�jo, in ga zaprete, ko ste
|
|
961 kon�ali.
|
|
962
|
|
963 Sledi �e nekaj uporabnih mo�nosti, ki jih ponuja pomo�:
|
|
964
|
|
965 C-h f Opi�i funkcijo. Kot argument morate podati ime
|
|
966 funkcije.
|
|
967
|
|
968 >> Poskusite C-h f previous-line<Return>.
|
|
969 To izpi�e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p.
|
|
970
|
|
971 C-h a Apropos. Vtipkajte klju�no besedo in Emacs bo izpisal
|
|
972 vse ukaze, ki vsebujejo to klju�no besedo. Vse te
|
|
973 ukaze lahko prikli�ete z Meta-x. Pri nekaterih ukazih
|
|
974 bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno
|
|
975 zaporedje, s katerim dose�ete isti u�inek.
|
|
976
|
|
977 >> Vtipkajte C-h a file<Return>.
|
|
978
|
|
979 To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo
|
|
980 ,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpi�e
|
|
981 tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in
|
|
982 write-file.
|
|
983
|
|
984 >> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomo�jo. Poskusite
|
|
985 nekajkrat.
|
|
986
|
|
987 >> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomo�jo.
|
|
988
|
|
989
|
|
990 * ZAKLJU�EK
|
|
991 -----------
|
|
992
|
|
993 Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. �e bi radi samo
|
|
994 za�asno sko�ili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa
|
|
995 storite to z ukazom C-z.
|
|
996
|
|
997 Ta u�benik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v
|
|
998 Emacsu. �e se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase -
|
|
999 prito�ite se!
|
|
1000
|
|
1001
|
|
1002 RAZMNO�EVANJE IN RAZ�IRJANJE
|
|
1003 ----------------------------
|
|
1004
|
|
1005 Angle�ki izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih
|
|
1006 besedil, za�en�i s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni
|
|
1007 Emacs. V sloven��ino ga je prevedel Primo� Peterlin.
|
|
1008
|
|
1009 To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo
|
|
1010 razmno�evanje in raz�irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
|
|
1011
|
|
1012 Copyright (c) 1985, 1996, 1997 Free Software Foundation
|
|
1013
|
|
1014 Dovoljeno je izdelovati in raz�irjati neokrnjene kopije tega spisa
|
|
1015 v kakr�nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o
|
|
1016 avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku
|
|
1017 nadaljnje raz�irjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju.
|
|
1018
|
|
1019 Pod pogoji iz prej�njega odstavka je dovoljeno raz�irjati
|
|
1020 spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, �e je jasno
|
|
1021 ozna�eno, kdo je nazadnje vnesel spremembe.
|
|
1022
|
|
1023 Pogoji za razmno�evanje in raz�irjanje samega Emacsa so malo druga�ni,
|
|
1024 a v istem duhu. Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem dajte
|
|
1025 kopijo programa GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti
|
|
1026 obstrukcionizem (,,lastni�tvo``) v programju tako, da uporabljate,
|
|
1027 pi�ete in delite prosto programje!
|
|
1028
|
|
1029 ;;; Local Variables:
|
|
1030 ;;; coding: iso-latin-2
|
|
1031 ;;; End:
|